90 likes | 345 Views
METODA MEJ. Izvori. Metoda komaj zaznavnih razlik - Sv izenačimo s Ss. Ga povečujemo ali pomanjšujemo v majhnih korakih, dokler oseba ne poroča o KZR. Metoda komaj nezaznavnih razlik - Sv se očitno razlikuje od Ss. Približujemo ga Ss, dokler oseba ne poroča o enakosti .
E N D
Izvori • Metoda komaj zaznavnih razlik-Sv izenačimo s Ss. Ga povečujemo ali pomanjšujemo v majhnih korakih, dokler oseba ne poroča o KZR. • Metoda komaj nezaznavnih razlik - Sv se očitno razlikuje od Ss. Približujemo ga Ss, dokler oseba ne poroča o enakosti. • DL leži med KZR in KNZR.
Oseba ve, kako potekajo serije. Metoda mej naraščajoče in padajoče serije vhodne in izhodne serije Oseba ve, kako se spreminja dražljajska intenziteta. Večja konsistentnost sodb Pozornost z bližanjem pragu narašča. konstantne napake
Napaka habituacije Napaka pričakovanja Napaka dražljaja Vpliv učenja Vpliv utrujenosti višji prag pri vhodnih serijahvišji prag pri izhodnih serijah višji prag v prvem delu višji prag v drugem delu Konstantne napake pri metodi mej
Določanje absolutnega praga Možni odgovori: + (da, imam občutek; dražljaj sem zaznal) - (ne, nimam občutka; nisem zaznal dražljaja) Ko oseba spremeni odgovor, se serija konča. Trenutni pragi posameznih serij reprezentativni prag. serije V I AL - povprečje trenutnih pragov 1 SD - nihanje trenutnih pragov del 2 Homogenost meritev Proučevanje konstantnih napak
Določanje diferencialnega praga območje odgovora „manjši“ območje odgovora „enak“ območje odgovora „večji“ odgovorni kontinuum interval negotovosti DLsp DLzg Lsp TSE Lzg fizikalni kontinuum S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9
Določanje diferencialnega praga Primerjanje Sv s Ss < (Sv je manjši od Ss) = (je enak) > (je večji) Zgornji prag (sprememba iz > v = ali obratno) Spodnji prag (sprememba iz < v = ali obratno) TSE = (Lzg + Lsp) / 2 DL = (Lzg -Lsp) / 2 Območje odgovorov = obsega 2 DL. Homogenost meritev Proučevanje konstantnih napak
občutljivost p.o. odgovorni kriterij p.o. Ko določamo, kakšne konstantne napake so se pojavljale pri presojanju dražljajskih intenzitet, moramo upoštevati možnost premika odgovornega kriterija. Kaj predstavlja dobljeni prag?