1 / 41

STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI

STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI. mag. Lidija Korat Inšpektorat RS za delo. Celje, 29.3.2012. Število aktivnega prebivalstva -primerjava julij 2011 – januar 2012 ( Vir: SURS, julij 2011, januar 2012). Aktivno prebivalstvo, % (Vir. SURS, januar 2012).

burt
Download Presentation

STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI mag. Lidija Korat Inšpektorat RS za delo Celje, 29.3.2012

  2. Število aktivnega prebivalstva -primerjava julij 2011 – januar 2012 (Vir: SURS, julij 2011, januar 2012)

  3. Aktivno prebivalstvo, % (Vir. SURS, januar 2012)

  4. Delovno aktivni v gradbeništvu, delež te dejavnosti v skupni zaposlenosti, v % Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Gradbeništvo v času krize, Pregledi z vidika trga dela, oktober 2011

  5. Število inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu 2009 - 2011

  6. Razmerje izrednih inšpekcijskih pregledov

  7. PRIJAVA PRIČETKA DEL Z AZBESTOM Ker sodijo dela z azbestom med dela s povečano nevarnostjo, se jih mora 15 dni pred pričetkom dela prijaviti na Inšpektorat RS za delo, skladno s 40. členom ZVZD-1 in 6. členom Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur. list RS, št. 93/05).

  8. PRIJAVA PRIČETKA DEL Z AZBESTOM- na podlagi 40. člena ZVZD-1 in 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu PRIJAVA 1. LOKACIJA DELOVIŠČA 2. VRSTI AZBESTA, S KATERIM SE RAVNA ALI JE BIL UPORABLJEN 3. KOLIČINI AZBESTA, S KATERIM SE RAVNA ALI JE BIL UPORABLJEN 4. AKTIVNOSTIH IN POSTOPKIH 5. ŠTEVILU IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV 6. PREDVIDENEMU ZAČETKU IN TRAJANJU DEL, 7. SPREJETIH UKREPIH ZA ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI DELAVCEV AZBESTU

  9. http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/kemija/final_guide_sl.pdfhttp://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/kemija/final_guide_sl.pdf Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom : za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, z njenimi izvlečki za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo

  10. ČASOVNI ROKI ZA UREDBO CLP 1.12.2010 1.6.2015 leto dalje Razvršč.,označevanje in pakiranj po DSD. Če se uporabi CLP za razvrščanje se uporabi tudi za označevanje in pakiranje Razvrščanje po DSD in CLP. Označevanje in pakiranje po CLP. V varnostnem listu razvrstitev po obeh klasifikacijskih sistemih. Snovi Razvrščanje, označevanje in pakiranje v skladu s CLP CLP Razvrščanje, označevanje in pakiranje po DPD. Če se uporabi CLP za razvrščanje, se tudi za označevanje in pakiranje. Zmesi Snovi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DSD in dane v promet pred 1.12.2010, do 1.12.2012 ni potrebno ponovno označiti in pakirati po CLP. Zmesi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DPD in dane v promet pred 1.6.2015, do 1.6.2017 ni potrebno ponovno označiti in pakirati po CLP. Opomba: DSD - Direktiva67/548/EGS; DPD - Direktiva 1999/45/ES

  11. po 1.12.2010 se snovi označujejo in pakirajo samo v skladu z uredbo CLP uskladitev programa za usposabljanje delavcev, novo poučevanje delavcev, dopolnitev navodil za varno delo, dopolnitev izjav o varnosti z oceno tveganja, dopolnitev/ uskladitev varnostnih listov

  12. IME IZDELKA: ŽVEPLOVA KISLINA NAD 93%

  13. RAZVRSTITEV SNOVI

  14. RAZVRSTITEV PO OBEH KLASIFIKACIJSKIH SISTEMIH

  15. http://ecb.jrc.ec.europa.eu/esis/index.php?PGM=cla

  16. Na levi strani “selectanitem” izberete searchannex VI in vpišete CAS npr. za stiren (100-42-5)

  17. kliknite na

  18. Delež opravljenih inšpekcijskih nadzorov v posameznih dejavnostih v letu 2011 25,7% 38,9% 13,6 % 12,8% 9,0%

  19. Število ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu

  20. Primerjava izdanih odločb po ZUP-u

  21. Število izdanih odločb o prekršku, plačilnih nalogov in kazenskih ovadb od 2009 - 2011 za VZPD

  22. Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu

  23. Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največje število kršitev (število kršitev/100 pregledov)

  24. Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede usposabljanja delavcev za varno delo Σ < 80%

  25. Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja zdravstvenega varstva 10% 12% 15 % 70 %

  26. Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede izjave o varnosti z oceno tveganja 7 % 29 % 26 % 18 % 20 %

  27. Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja in uporabe osebne varovalne opreme

  28. NEZGODE PRI DELU V LETU 2011 Skupno število prijavljenih npd . ……….. 12.631 Smrtne ……………………………………….. 25 Težje ……………………………………….. 502 Lažje …………………………………….. 12.082 Kolektivne …….…………………………...… 22 Raziskane: Težje ………………………………………… 128 Smrtne ………………………………………… 20 Kolektivne …….……………………………….. 1 Nevarni pojavi ………………………………… 2

  29. NEZGODE PRI DELU - 2011 Razmerje nezgod pri delu med aktivno moško in žensko populacijo je še vedno 2,8:1

  30. NEZGODE PRI DELU, 2000 - 2011 Število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija, 2000-2011

  31. NEZGODE PRI DELU - 2011 • Vzroki smrtnih nezgod: • - gibajoči deli strojev …..……………………… 3 primeri • padec drevesa na delavca (podiranje drevja) ... 2 primera • padec kovinske konstrukcije na delavca …….. 2 primera • električni tok …………………………..……... 2 primera • zdrs zemljine in zasutje delavca ……….…….. 2 primera • nasilje na delovnem mestu …………………... 2 primera • prevrnitev viličarja na delavca …………….…. 1 primer • zdrs vlečnega goseničarja v gozdu ……….…... 1 primer • padec z višine ……………………........…….. 1 primer • službena pot (prometne nesreče) ……...…….. 3 primeri • zastrupitev z nevarno snovjo (vdihavanje) ….. 1 primer

  32. NEZGODE PRI DELU, 2010 - 2011 Število nezgod, ki so imele za posledico smrtno poškodbo, glede na število zaposlenih, Slovenija, 2010 - 2011

  33. NEZGODE PRI DELU - 2011 Starost poškodovanca pri nezgodah, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija, 2011

  34. NEZGODE PRI DELU, 2007 - 2011 Število nezgod pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na dan v tednu, Slovenija, 2007-2011

  35. NEZGODE PRI DELU, 2007 - 2011 Število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na čas nastanka, Slovenija, 2007-2011

  36. NEZGODE PRI DELU, 2007 - 2011 Nezgode pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na mesec v letu, Slovenija, 2007 – 2011

  37. NEZGODE PRI DELU - 2011 Nezgode pri delu glede na panogo dejavnosti (število nezgod na 100 delavcev) – IRSD - 2011.

  38. NEZGODE PRI DELU - 2011 Število dni od dogodka (nezgode) do prijave na IRSD, v %, Slovenija, 2011

  39. HVALA ZA POZORNOST

More Related