Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive

1. Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji: stanje in perspektive Mojmir Mrak Ekonomska fakulteta Ljubljana 19 oktober 2005

2. Struktura predstavitve • Uvod • Evolucija JZP v Sloveniji • JZP stanje v Sloveniji danes • Razlogi za izredno slabo JZP stanje v Sloveniji • JZP kotnekakšna “magična rešitev” za financiranja investicij • Potrebni pogoji za vzpostavitev aktivnega programa JZP • Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji

3. A. Uvod • Ni splošno sprejete definicije JZP • Ključni elementi koncepta JZP so: • Zasebni sektor na osnovi pogodbe z javnim sektorjem opravlja storitve / izgradi objekt • Tveganja so razdeljena med javni in zasebni sektor; vsak od njiju pokriva tista tveganja, ki jih obvladuje • Običajno se nanaša na razvoj infrastrukture • V prispevku bo govora o JZP kot možni obliki financiranja projektov

4. B. Evolucija JZP v Sloveniji • Pred razpadom SFRJ – že govora o JZP • Prva polovica devetdesetih let – za JZP pogoji še pogoji niso bili vzpostavljeni • “Country risk” Slovenije visok • Avtocestni križ kot največji infrastrukturni objekt v Sloveniji se je financiral “klasično”, čeprav JZP tudi omenjan • Druga polovica devetdesetih let – dominacija “tradicionalnega” financiranja; izvajanje JZP povsem stihijsko • Nesistematična izvedba posameznih JZP projektov • Povečan načelen interes za JZP – FIAS študija

5. B. Evolucija JZP v Sloveniji (II) • Obdobje 2000-2004 – Načelna politična podpora vendar, žal, s figo v žepu • Koalicijska pogodba poudarila vlogo JZP • Pripravljen osnutek zakona, ki pa po več letih ni bil usklajen niti v vladi • Veliko idej o projektih vendar brez realizacije • Leto 2005 – Ponovljena načelna politična podpora • Veliko govora o zakonu, vendar še nič • Najnovejši predlog Odbora za reforme

6. C. JZP stanje v Sloveniji danes • Slovenija je vsestransko zaostala država na JPZ področju; to potrjuje študija Price Waterhouse Coopers-ova • Imamo nekaj realiziranih JZP projektov samo na enem področju (čistilne naprave) • Smo ena redkih EU držav, ki nima nobenih strateških usmeritev na JZP področju • Smo ena redkih EU držav, ki ni še nič naredila na vzpostavitvi institucionalnega okvira za JZP

7. D. Razlogi za slabo JZP stanje v Sloveniji • Politika de-facto ni nikoli sprejela zasebnega sektorja kot partnerja; želela ga je obvladovati • “Value for money” princip ni dovolj prisoten pri odločanju o javnih sredstvih • Premalo slab javno finančni položaj države • Nezainteresiranost linijskih ministrstev • Neusposobljenost administracije za pogajanja z zasebnim sektorjem • Različni strokovni pogledi na koncept in vsebino zakonskega okvira • Negativni demonstracijski učinek

8. E. JZP kot nekakšna “magična rešitev” za financiranje investicij • Investicijske potrebe • Javnofinančne omejitve - GSP

9. F. Potrebni pogoji za vzpostavitev aktivnega programa JZP • Politična podpora na najvišjem nivoju; JZP potrebno stimulirati, ne le tolerirati • Priprava strategije vključevanja JZP; diskusija v parlamentu • V katerih sektorjih si želimoJZP • Katere oblike JZP želimo • Priprava zakonodajnega okvira; ni nujen, je pa koristen • Mora podpirati zasebna vlaganja, ne pa jih oteževati • Mora biti usklajen z drugimi domačimi in EU pravili • Formiranje institucionalne podpore

10. G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji • Institucionalizacija JZP = formiranje standardiziranega modela JZP promoviranega s strani države ter izvajanega s širokim spektrom dejavnosti • Izkušnje v svetu kažejo, da je formiranje učinkovite JZP enote ključnega pomena za uspešen razvoj JZP v državi • Subjekt profesionalne usposobljenosti • Promotor koncepta • Vir strokovnega usposabljanja uslužbencev v javnem sektorju

11. G. Koncept institucionalne ureditve JZP Sloveniji (II) • Lociranje JZP enote v MF je jasen signal, da država misli resno s konceptom in da le-ta postaja del javnih financ • Trije osnovni modeli institucionalne organizacije JZP • Močno “centralizirana” oblika • Močno “decentralizirana” oblika • “Kombinirana” oblika

12. G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (III) • Predlog institucionalizacija JZP v Sloveniji temelji na “kombiniranem” modelu • Možnost boljše koordinacije • Potencial za razvoj centra odličnosti • Hitrejše uveljavljanje sprejetih odločitev • Večja konsistentnosti politik med posameznimi sektorji • Prilagojenost potrebam različnih sektorskih ministrstev in lokalnih skupnosti • Predlog vključuje formiranje • Centralne JZP enote na MF • Ene / dveh sektorskih JZP enot na linijskih ministrstvih • Svetovalnega telesa za JZP

13. G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (IV) • Naloge centralne JZP enote - politike in projekti • Pripravljanje politik, procedur in priročnikov • Formiranje/vzdrževanje interesa privatnega sektorja • Izobraževanje / izmenjava informacij o JZP v upravi • Pomoč sektorskim JZP enotam, linijskim ministrstvom ter lokalnim skupnostim pri iskanju JZP rešitev • Vzdrževanje dialoga z zainteresiranimi skupnostmi • Zagotavljanje operativne pomoči tistim linijskim ministrstvom, ki ne bodo imela sektorskih JZP enot • Informiranje in razvijanje novih JZP priložnosti • Zagotavljanje pogojev za vzpostavitev “pipeline-a” JZP projektov

14. G. Koncept institucionalne ureditve JZP v Sloveniji (V) • Naloge sektorske JZP enote – projekti • Vodenje procesov identifikacije JZP projektov v sektorju in njihovega razvoja • Vzdrževanje dialoga s partnerji ključnimi za JZP projekt • Organiziranje / koordiniranje potrebne tehnične ekspertize za sektorske projekte • Oblikovanje / vzdrževanje primernega “pipelinea” projektov v sektorju • Naloge Svetovalnega telesa za JZP • Svetovanje centralni JZP enoti pri ključnih usmeritvah JZP politike • Komuniciranje z javnostjo