Stres pri delu

1. Stres pri delu Ljubljana, 7.6.2011 Samo Pastirk, spec.klin. psih.

2. OPREDELITEV STRESA (1) Pojem stresa izvira iz tehnike, kjer pomeni stres vsoto sil, ki delujejo na nek material in povzročajo posledice, ki jih označujemo z izrazom “strain”. Kanadski biolog Hans Selye (1974) je pojem prenesel v biologijo, zelo hitro pa se je začel uporabljati tudi v psihologiji. Selyeva definicija je zelo široka: “Stres je nespecifična reakcija telesa na vsako zahtevo, ki ji je izpostavljeno.” (J.Musek, 1988) “ Operacionalno ga najlažje opredelimo kot doživetje psihosocialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenjein neprijetne za organizem ogrožajoče fiziološke procese. Tako opredeljen stres deluje na celotno biopsihosocialno naravo človeka.” (Selič, 1994, 1999)

3. OPREDELITEV STRESA (2) Stres je univerzalen fenomen, ki ga opredeljuje množica definicij, v vseh pa je možno najti dva temeljna poudarka: • stres v večini primerov povzroča nekdo/nekaj zunaj človekovega organizma • posledice stresa so notranje, psihološke in fiziološke narave, navadno so opisane kot napetost, napor (strain). ( Selič, 1999)

4. NEKATERE TEORIJE STRESA 1. Teorija kritičnih življenjskih dogodkov Holmes in Rahe (1967) menita, da so vsakodnevni dogodki, ki jih ljudje doživljamo univerzalni stresorji. Izhajata iz predpostavke, da vsaka sprememba terja od človeka prilagoditev, za to potrebuje adaptacijsko energijo. 2. Konstitucijska teorija Frideman in Rosenman (1974) poudarjata povezavo med vzorci vedenja in dvema tipoma osebnosti (raziskave: boleznimi srca). Za A-tip osebnosti je značilna želja po dosežkih, tekmovalnost, nestrpnost, jeza, ... nasproti temu tipu je B-tip osebnosti, ki je umirjen, lagoden... Tip A osebnosti naj bi v sebi nosil stresno pred-dispozicijo, zanj je značilna želja po neprestani kontroli okolja. (tip C- ne asertivnost, ne agresivnost, pohlevnost… (Argyle, 1992/raziskave obolelosti za rakom) 3.Teorija prilagoditve: Frech(po Bratina) poudarja ujemanje karakteristik posameznika s karakteristikami okolja. Stresnost situacije je odvisna od tega koliko jo posameznik zaznava stresno - pomen percepcije okolja, lastnih potencialov in motivacije. 4. Teorija zahtev in potreb Karasek, 1979 (po Bratina) govori o pomenu: - zahtev dela - svobode odločitve – “payne” (suport, podpora). 5.Fenomenološko-kognitivna teorija:Lazarus, 1988(po Lamovec, 1990; po Selič, 1999) pripisuje ključni pomen posameznikovi oceni stresne situacije in možnosti za akcijo. 6.“Preživetvena teorija” (SurvivalStress)V razvoju vrste ob stresnih situacijah – odločitev napad ali beg.

5. »Stres sam po sebi ni ne dober ne slab: šele na podlagi posledic na telesu ali duhu posameznika je mogoče vrednotiti, ali je njegov kompleksen učinek pozitiven ali negativen.« (LubanPlozza, Pozzi, 1994:21) Ločimo lahko: 1. Kratkoročne posledice stresa /kratkotrajen stres/ - tipične situacije: nastopi, izpiti… - zanki: telesni: močno bitje srca, naraščanje sladkorja…kognitivni: motnje koncentracije… emocionalni: zaskrbljenost…vedenjski: pomanjkanje kvalitetnih odločitev... • Dolgoročne posledice stresa/dolgoročen stres/ - tipična situacija: stres nas ogroža konstantno v daljšem časovnem obdobju… - zanki: telesni: izguba apetita, konstanten mraz… kognitivni: manj jasno razmišljanje o problemih… emocionalni: konstantna impulzivnost, izgorelost, depresija… vedenjski: težave s spanje…

6. STRES PRI DELU Z delom povezan stres lahko opredelimo kot odziv, ki se pojavi takrat, ko zahteve in pritiski dela niso skladni z znanji, zmožnostmi, nasploh resursi zaposlenih, da bi se približali tem zahtevam. V poročilo Evropske komisije je stres pri delu opredeljen kot emocionalna, vedenjska, kognitivna in fizična reakcija na nasprotujoče in škodljive aspekte dela, delovnega okolja in delovne organizacije. Gre za stanje, za katerega je značilna povišana mera vzburjenja in nelagodja ter pogosto občutki nezmožnosti soočanja (Levi, 2000 po Gyllensten in Palmer, 2005).

7. Leka, Griffiths in Cox (2003, Ana Petrovič, 2011), ob pregledu literature vezane na stres, prepoznavajo devet kategorij s stresom povezanih dejavnikov tveganja. • Vsebina dela: 1. Vsebina dela (npr. monotone, neprijetne naloge…) 2. Delovne obremenitve in tempo dela (npr. preveč ali premalo dela, časovni pritisk…) 3. Delovni čas (npr. nefleksibilni urniki dela, nepredvidljiv čas…) 4. Udeležba in kontrola (npr. pomanjkanje udeležbe pri odločanju…)

8. II. Kontekst dela 5. Razvoj kariere, status in plačilo (negotovost zaposlitve, pomanjkanje možnosti za napredovanje, delo, ki ima nizko »socialno vrednost«…) 6. Vloga v organizaciji (npr. nejasna vloga, nasprotujoče si vloge znotraj iste zaposlitve, odgovornost za ljudi…) 7. Medosebni odnosi (slabi odnosi s sodelavci, izolirano delo…) 8. Kultura organizacije (slaba komunikacija, pomanjkanje jasnosti organizacijskih ciljev in strukture…) 9. Razmejevanje dela in domačega življenja (konfliktnost zahtev vezanih na delo in dom, pomanjkanje podpore za domače probleme pri delu, pomanjkanje podpore za težave v službi doma…)

9. Načini spoprijemanja s stresom: • Na individualnem nivoju (tehnike sproščanja, treningi asertivnosti, vedenjsko kognitivne strategije…) 2. Na sistemskem nivoju (možnost sistemskih spremeb…)

10. Načini spoprijemanja s stresom: 1. Na individualnem nivoju 2. Na sistemskem nivoju HVALA ZA POZORNOST !