SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM IZ NOVE EVROPSKE PERSPEKTIVE

1. SLOVENSKI ZDRAVSTVENI SISTEM IZ NOVE EVROPSKE PERSPEKTIVE Mag, Dunja Obersnel Kveder, dr.med. Zveza društev upokojencev Slovenije 1.10.2014, Ljubljana, DZ

2. ZDRAVSTVENA REFORMA JE PRIORITETA TE VLADE • določiti namen, cilje, načine uresničevanja zapisati v zakonodajo • grožnja zdravju in družbenemu in ekonomskem razvoju • najnovejše evropske usmeritve razvoja zdravstvenih sistemov • FiguerasJ, McKee M (eds.)(2012) Health systems, Health, Wealthand Social Wll-being. McGraw Hill Open UniversityPress. • Europeancommission Social investmentpackageInvesting in healthBrussels 2013 DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

3. DEFINICIJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA • Zagotavlja zdravstvene storitve (posamezniku in prebivalcem), vključno s preprečevanjem bolezni, zdravljenjem, nego in rehabilitacijo, • Omogoča izvajanje zdravstvene dejavnosti • zagotavlja financiranje, kadrovske zmogljivosti in upravljanje • Upravlja in nadzira vse aktivnosti drugih sektorjev v zvezi z zdravjem in dejavniki, ki vplivajo na zdravje. • Minister za zdravje je skrbnik zdravja prebivalcev, ki mora prevzeti odgovornost za ZS v celoti, za sam zdravstveni sektor in vse medsektorske aktivnosti, ki vplivajo na zdravje(FiguerasJ, McKee M 2012) DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

4. SPREMENJEN POGLED NA RAZVOJ ZS • star način razmišljanja • ZS je strošek, ki ga je treba zmanjšati • iskanje ravnotežje med različnimi strategijami varčevanja v ZS • prelaganje stroškov na uporabnike zdravstvenih storitev • omejevanje dostopa do javnih zdravstvenih storitev • uvajanje tržnih mehanizmov • uvajanje konkurence med izvajalci • integracija ravni ZV • krepitev PZV • na podlagi raziskav so ugotovili, da se stroški niso bistveno zmanjšali, zmanjšala se je solidarnost in dostop do storitev DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

5. NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA • Poudarek na soodvisnosti med zdravjem in blaginjo, na zdravju kot eno od najpomembnejših vrednot za ljudi in družbo ter na pomenu ZS pri izboljšanju zdravja. • Evropska debata o zdravju in blaginji se je začela pred10 leti • Evropski zdravstveni forum Gastein 2003, Svet Evrope 2007, Evropska komisija 2007 • Talinska deklaracija o ZS in blaginji SZO 2008 • izpostavili so zdravje kot osnovno človekovo pravico in vrednote kot so univerzalno dostopnost, enakost in solidarnost. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

6. NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA • Z raziskavami in z dokazi podrt pogled na ZS, ki proizvaja zdravje • izboljšanje zdravja povečuje ekonomsko produktivnost v EU (Suhcke, Rocco, McKee 2007) • ZS je produktivni sektor (Thompson 2009) • Vlaganje v ZS prispeva k bolj produktivni ekonomiji • V EU so ZS postavili v središče ukrepov Lizbonske Agende in kasnejše EU 2020 Agende pri zasledovanju ciljev za dosego ekonomske tekmovalnosti in socialne kohezije (Svet EU 2000) DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH(

7. VLAGANJE V ZDRAVJENOV KONCEPT RAZVOJA ZS • Leta 2013 se je EU jasno opredelila za nov koncept razvoja ZS v dokumentu Vlaganje v zdravje • Je sestavni del dokumenta Za družbeno vlaganje v rast in kohezijo. • vlaganje v zdravje prispeva k cilju Evrope 2020 za dosego pametne, vzdržne in vključevalne rasti • Zdravje postalo del evropske politike Evropa 2020, • okrepilo povezanost med evropskimi zdravstvenimi politikami • podporo za izvedbo zdravstvenih reform v okviru Evropskega semestra. • Dosegljivo na: http://ec.europa.eu/health/strategy/docs/swd_investing_in_health.pdf DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

8. VLAGANJE V ZDRAVJE predpostavke • Zdravje je vrednota sama po sebi in predpogoj za ekonomski napredek • Zdravje ljudi vpliva na produktivnost, trg dela, človeški kapital in javna sredstva. • Stroški za zdravje so stroški, ki so prijazni do rasti • Učinkovita in kakovostna poraba sredstev za ZS vpliva na kakovost in produktivnost trga dela tako, da povečuje pričakovano trajanje življenja ob rojstvu. • Neenakosti v zdravju je treba zmanjšati • v povprečju so ljudje v EU vedno bolj zdravi, • revnejše prebivalke in prebivalci umirajo prezgodaj in jih bolj ogrožajo bolezni in nezmožnosti. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

9. VLAGANJE V ZDRAVJE na področjih • Krepitev vzdržnosti ZS • z reformnimi in inovativnimi pristopi najti ravnotežje med stroškovno učinkovitostjo in javnofinančnimi cilji ter zagotavljanjem zadostne ravni javnih zdravstvenih storitev. • Vlaganje v človeški kapital • z izboljšanjem zdravja in zaposljivosti prebivalstva povečati uspešnost politike zaposlovanja in s tem zagotoviti ustrezno preživljanje in prispevati k rasti. • Zmanjševanje neenakosti v zdravju • z izboljšanjem socialni kohezivnosti prekiniti začaran krog slabega zdravja zaradi revščine in izločitve. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

10. VLAGANJE V VZDRŽNOST ZS • Vzdržnost evropskih ZS sloni pretežno na javnih sredstvih • Danes s skoraj 80% javnih sredstev • v prihodnje načrtujejo povečanje še za 1/3 do 2060. • Razmerje med porabljenimi sredstvi za ZS in ravnjo zdravja ni linearno • Zdravje prebivalcev v posamezni državi odvisno ne toliko od količine vloženih sredstev, ampak predvsem od tega, kako jih potrošimo (»smartfunding«). DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

11. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI • uvajanje finančnih spodbud za opredeljevanje in napotitve v družinski medicini ter za sistem plačevanja dnevne obravnave na sekundarni ravni, • določitev ustreznih kadrovskih zmogljivosti (dvig motiviranosti izvajalcev, načrtovanje enakomerne kadrovske porazdelitve), • izboljšanje sodelovanja na področju preventivnih programov in programov promocije zdravja znotraj sektorja in med sektorji, • izpopolnjevanje podatkovnih zbirk za izboljšanje izvajanja in spremljanje kakovosti ZV, • uporaba metodologije ocenjevanja zdravstvene tehnologije za boljše odločanje, • stroškovno učinkovita raba zdravil. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

12. VLAGANJE V ČLOVEŠKI KAPITAL • Z izboljšanjem zdravja ljudi in z ohranjanjem aktivne in bolj zdrave populacije za dalj časa spodbujamo gospodarsko rast • Ustvarjamo cikel izboljševanja zdravja in blaginje, ki se med seboj spodbujata. • Izboljševanje zdravja vpliva na ekonomske rezultate • OECD ocenjuje, da povečanje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu za eno leto poveča BDP za 4%. • Ukrepi za izboljšanje zdravja so programi krepitve zdravja in preventivnimi programi • Temu najbolj racionalnemu načinu varčevanja namenjamo le okrog 3% sredstev DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

13. ZMANJŠANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJU • Neenakosti v zdravju so veliko breme tudi v EU • med državami in znotraj posameznih držav. • Leta 2012 razlika med najvišjim in najnižjim pričakovanim trajanjem življenja ob rojstvu • 11,6 let pri M in 7,9 let pri Ž • Ljudje z manjšimi dohodki in nižjo izobrazbo umrejo mlajši in so slabšega zdravja. • Pričakovano trajanje življenja pri 30 letih za ljudi s srednjo izobrazbo za 10 let krajša kot pri 30 letnikih z višjo izobrazbo. • Omejitve vsakodnevnih aktivnosti dvakrat višje med 20% populacije z najnižjimi dohodki v primerjavi s 20% populacije z najvišjimi dohodki • Neenakosti niso samo velika izguba človeškega potenciala ampak ogromni ekonomski primanjkljaj • EK ocenjuje med 1,5% in 9,5% BDP DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

14. UKREPI ZA ZMANJŠANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJU • Na zmanjšanje neenakosti v zdravju lahko najbolj vplivamo tako, da zagotavljamo zelo široko in cenovno dostopno in kakovostno ZV. • Storitve za ranljive skupine • zaveze članic EU, da bodo varovale človekove pravice, enake možnosti, socialno in ekonomsko kohezijo in solidarnost. • ZV ima zelo velik vpliv na zmanjševanje tveganja za revščino zato ukrepi fiskalne konsolidacije ne smejo revnim in socialno ogroženim skupinam ogroziti dostopa do visoko kakovostnega ZV. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

15. ČAS ZA SPREMEMBE V SLOVENIJI • Pravi čas, da se ta vizija in evropske usmeritve udejanjijo tudi v našem prostoru. • EU dokumenti dajejo natančen načrt ukrepov • Slovenija mora takoj začeti s pripravo celovite zdravstvene reforme in akcijskega načrta • Evropski komisar za zdravje Toni Borg pravi, da bodo ZS vzdržni in uspešni le: • če bo financiranje ZS stabilno, • če bomo imeli javne ZS, ki v času gospodarskih težav pomenijo pomemben element socialne stabilnosti za zmanjševanje tveganja revščine • če bomo razvijali solidarnost, s katero bomo zagotovili zdravje za vse in ne samo za tiste, ki si ga lahko privoščijo. DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

16. ZAKLJUČKI • Zdravje evropskega prebivalstva je pomemben del politike EU in EK pripravljena pomagati svojim članicam • ZS je eden bistvenih elementov visoke ravni socialne varnosti in temeljni kamen evropske socialno tržne ekonomije • Vlaganje v zdravje bistveno prispeva k cilju EU 2020 za pametno, vzdržno in vključujočo rast v EU • omogoča napredek evropskih družb • Vlaganje v zdravje vodi v »pametno financiranje« • z izboljšanjem učinkovitosti do boljšega zdravja • z vlaganjem v kadrovske zmogljivosti • s krepitvijo zdravja in preprečevanjem bolezni DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH

17. ZAKLJUČKI • K ekonomski produktivnosti in socialni povezanosti pripomorejo: • univerzalna dostopnost do ZV • visoka kakovostno in učinkovito ZV • sodelovanje med zdravstvenim in socialnim varstvom • uspešne strategije krepitve zdravja in preprečevanja bolezni • EK ocenjuje, da bodo članice z upoštevanjem teh usmeritev lahko zagotovile univerzalni dostop in enakost do zdravstvenih storitev in ustrezno ter vzdržno financiranje ZS DZ POSVET O ZDRAVSTVENIH SISTEMIH