DODATKI

1. DODATKI Martina Vuk, Direktorat za plače v javnem sektorju

2. UVOD PLAČA = OSNOVNA PLAČA + DELOVNA USPEŠNOST + DODATKI • DEFINICIJA DODATKOV: Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.

3. PREJŠNJI PLAČNI SISTEM • VRSTE DODATKOV - stalni (fiksni) dodatki - variabilni dodatki • DOLOČITEV VIŠINE - v % od osnovne plače - v količniku

4. PREJŠNJI PLAČNI SISTEM • PRAVNA PODLAGA - zakoni - kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev - uredbe vlade - drugo

5. NOV PLAČNI SISTEM • VRSTE DODATKOV - samo variabilni dodatki • DOLOČITEV VIŠINE - v % od osnovne plače ali od urne postavke osnovne plače - v nominalnem znesku

6. NOV PLAČNI SISTEM • FUNKCIONARJI - dodatki določeni v ZSPJS (vrsta, pogoji in višina) • DIREKTORJI - Uredba o plačah direktorjev (vrsta dodatkov, do katerih so direktorji upravičeni) - KPJS (pogoji in višina)

7. PRAVNA PODLAGA • ZAKON O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS) • KOLEKTIVNA POGODBA ZA JAVNI SEKTOR (KPJS) • UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE

8. KOMISIJA ZA RAZLAGO KPJS 11. Člen KPJS • SESTAVA (7 članov) - 3 predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja - 3 predstavniki Vlade RS - 1 predsednik(-ca) imenovan s soglasjem obeh strani • NALOGE - sprejema obvezno razlago določb KPJS - razlage se objavijo v Uradnem listu RS

9. VRSTE DODATKOV 23. člen ZSPJS Javnim uslužbencem pripadajo: • položajni dodatek, • dodatek za delovno dobo, • dodatek za mentorstvo, • dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, • dodatek za dvojezičnost, • dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije, • dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in • dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

10. DODATEK ZA DELOVNO DOBO 25. člen ZSPJS • Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja. • Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. • Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

11. DODATEK ZA DELOVNO DOBO 36. člen KPJS • Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. • Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbenkam poveča za 0,10% za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izenačitve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se javnim uslužbenkam preneha izplačevati povečani dodatek iz tega odstavka.

12. DODATEK ZA MENTORSTVO 26. člen ZSPJS Višina dodatka za mentorstvo se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. 37. Člen KPJS • Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo. • Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja. • Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

13. DODATEK ZA SPECIALIZACIJO, MAGISTERIJ ALI DOKTORAT 27. člen ZSPJS Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

14. DODATEK ZA SPECIALIZACIJO, MAGISTERIJ ALI DOKTORAT 38. člen KPJS • Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo. • Dodatek iz prejšnjega odstavka je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 45,00 € bruto (45,90), za znanstveni magisterij 70,00 € bruto (71,40) in za doktorat 115,00 € bruto (117,30). • Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače. • Dodatki se med seboj izključujejo. • V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

15. DODATEK ZA DVOJEZIČNOST 28. člen ZSPJS • Dodatek za dvojezičnost pripada javnim uslužbencem in sodnikom, državnim tožilcem ter državnim pravobranilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije. • Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša: • od 12% do 15% osnovne plače za učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih ter novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija, • od 3% do 6% osnovne plače za ostale javne uslužbence, • do 6% osnovne plače za sodnike, državne tožilce ter državne pravobranilce.

16. DODATKI ZA MANJ UGODNE DELOVNE POGOJE 29. člen ZSPJS • Dodatki za manj ugodne delovne pogoje pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih in manj ugodni delovni pogoji niso upoštevani v osnovni plači. • Dodatki za manj ugodne delovne pogoje se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.

17. DODATKI ZA MANJ UGODNE DELOVNE POGOJE 39. člen KPJS • Dodatki za manj ugodne delovne pogoje so: • Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1 € za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja. • Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša: • za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako začeto uro dela v teh pogojih, • za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

18. DODATKI ZA MANJ UGODNE DELOVNE POGOJE • Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava. • Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. • Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje. • Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

19. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE 30. člen ZSPJS • Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači. • Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve se določijo za javne uslužbence s kolektivno pogodbo za javni sektor 31. člen ZSPJS Višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena tega zakona ne sme presegati 20% osnovne plače. Dodatki iz navedenih členov so določeni z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo za javni sektor.

20. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE 40. člen KPJS • Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so: • Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek za čas potapljanja potapljačav primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

21. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca. • Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v: • oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 učencev; • oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov; • oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev. • Dodatek za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v: • oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in več učencev; • oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in več dijakov; • oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo 26 in več dijakov oziroma vajencev.

22. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v vrtcih, šolah oziroma zavodih za: • poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek za delo v bolnišničnih oddelkih v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

23. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za izvajanje prilagojenega programa v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa v šoli oziroma zavodu za: • delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

24. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno in telesno motnjo v zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za: • delo z osebami z lažjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • za delo z osebami z zmerno duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo, oviranostjo in z dementnimi osebami v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • za delo z osebami s težjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • za delo z osebami s težko duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

25. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za delo na višini oziroma v globini za: • delo na višini od 2m do 4m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo na višini nad 4m do 20m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo na višini nad 20m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca; • delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

26. DODATKI ZA NEVARNOST IN POSEBNE OBREMENITVE • Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. • Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

27. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU 32. člen ZSPJS • Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za: • izmensko delo, • delo v deljenem delovnem času, • delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, • delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter • za delo preko polnega delovnega časa.

28. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU • Dodatki iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo. • Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za stalno pripravljenost. • Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden. • Višina dodatkov iz tega člena se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

29. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – izmensko delo 41. člen KPJS • Za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

30. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – deljen delovni čas 42. Člen KPJS • Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 13% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več. • Dodatek se obračunava le za čas po prekinitvi dela.

31. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – neenakomerno razporejen delovni čas 43. člen KPJS • Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu.Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno. • Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu. • Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.

32. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – neenakomerno razporejen delovni čas • Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu. • V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

33. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – delo ponoči 44. člen KPJS • Višina dodatka za delo ponoči znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela ponoči.

34. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – delo v nedeljo in na dela prost dan 45. člen KPJS • Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 75% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan znaša 90% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatki se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan. • Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se med seboj izključujeta.

35. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – delo preko polnega delovnega časa 46. Člen KPJS • Dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. • Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.

36. DODATKI ZA DELO V MANJ UGODNEM DELOVNEM ČASU – stalna pripravljenost 47. člen KPJS • Javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20% urne postavke osnovne plače. • Javnemu uslužbencu se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.

37. POLOŽAJNI DODATEK 24. člen ZSPJS • Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije. • Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5% osnovne plače in največ 20% osnovne plače. • Višina položajnega dodatka za funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.

38. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 2. člen (obseg veljavnosti) • Subjekti, za katere veljajo določbe te uredbe in sestavljajo javni sektor, so vsi subjekti iz 1. in 2. točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZSPJS) in subjekti, ki so navedeni v Sklepu o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02; v nadaljevanju: uporabniki proračuna). • Položajni dodatek po tej uredbi pripada javnim uslužbencem v plačnih skupinah C, D, E, F, G, H, I in J kot so opredeljene v 7. členu ZSPJS.

39. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 3. člen (položajni dodatek) • Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. • Javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko so v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposleninajmanj 3 javni uslužbenci, vključno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranje organizacijski enoti.

40. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE • Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, pripada javnim uslužbencem položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, če poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb, ki opravljajo delo po drugih pravnih podlagah. Položajni dodatek jim pripada, če je iz akta delodajalca razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.

41. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 4. člen (kriteriji) Kriterija za določitev višine položajnega dodatka sta naslednja: • številozaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti, • izobrazbena struktura javnih uslužbencev v notranji organizacijski enoti.

42. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 5. člen (višina položajnega dodatka glede na število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti) • Višina položajnega dodatka se določi glede na število zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in v nazivih v notranji organizacijski enoti, in sicer:

43. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE

44. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 6. člen (višina položajnega dodatka glede na zahtevano izobrazbo javnih uslužbencev po skupinah tarifnih razredov v notranji organizacijski enoti) • Višina položajnega dodatka se določi glede na prevladujočo zahtevano izobrazbo javnih uslužbencev po skupinah tarifnih razredov v notranji organizacijski enoti, za katero se položajni dodatek določa, in sicer:

45. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE

46. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE • Pri določitvi tega dela položajnega dodatka se upošteva tista izobrazbena struktura, ki prevladuje glede na število javnih uslužbencev po posameznih skupinah tarifnih razredov. V primeru, da je število javnih uslužbencev glede na izobrazbeno strukturo enako porazdeljeno, se šteje, da prevladuje višjaizobrazbena struktura.

47. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 7. člen (izračun višine položajnega dodatka) • Višina položajnega dodatka se izračuna tako, da se seštejejo odstotki položajnega dodatka na podlagi kriterijev iz 5. in 6. člena te uredbe. 8. člen (sprememba števila zaposlenih in/ali izobrazbene strukture) • V primeru spremembe števila zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih in/ali izobrazbene strukture javnih uslužbencev, se spremembe upošteva pri izračunu višine položajnega dodatka dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.

48. UREDBA O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV VIŠINE POLOŽAJNEGA DODATKA ZA JAVNE USLUŽBENCE 9. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS.

49. VPRAŠANJA... HVALA ZA POZORNOST IN LEP DAN! Več informacij: http://www.mju.gov.si/si/placni_sistem/ Vprašanja pošljite na: gp.mju@gov.si (za komisijo za razlago KPJS)