160 likes | 309 Views
Ovrednotenje izvedbe ciljev. Pastoralni leti 2013-2014 in 2014-2015. Jezik Duha, jezik evangelija, je jezik občestva, ki vabi k preseganju zaprtosti in ravnodušnosti, delitev in nasprotovanj. Prinašati evangelij pomeni oznanjevati in sami prvi živeti spravo, odpuščanje, mir, edinost,
E N D
Ovrednotenje izvedbe ciljev Pastoralni leti 2013-2014 in 2014-2015
Jezik Duha, jezik evangelija, je jezik občestva, ki vabi k preseganju zaprtosti in ravnodušnosti, delitev in nasprotovanj. Prinašati evangelij pomeni oznanjevati in sami prvi živeti spravo, odpuščanje, mir, edinost, ljubezen, ki nam jo podarja Sveti Duh. papež Frančišek
20. Ovrednotenje izvedbe zastavljenih ciljev v pastoralnih letih 2013-2014 in 2014-2015
Svetopisemski odlomek Prilika o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32) In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še
daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri
meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«
Uvodno razmišljanje Poveseliti in vzradostitipa se jebilotreba (Lk 15,11-32) Spreobrnjenje ni toliko duševni proces grešnika, ki se vrne k Bogu, ampak bolj sprememba podobe o Bogu, ki jo morata opraviti pravični in grešnik. Spreobrniti se, pomeni odkriti Božje obličje nežnosti, ki nam ga razodene Jezus, odvrniti se od lastnega jaza in se obrniti k Bogu, preiti od razočaranja nad lastnim grehom – oziroma od domišljanja o lastni pravičnosti – k veselju nad tem, da smo Očetovi otroci. Glavni namen te prilike je pripeljati starejšega brata do tega, da sprejme to, da je Bog usmiljenje. Veselo razodetje za grešnika je smrtni poraz za pravičnega. Toda le tako se starejši brat – torej pravični – lahko izvije iz pogube, ki jo prinaša servilna vera, in preide od neoporečnosti spoštovanja postave k »vzvišenosti spoznanja Jezusa Kristusa«.
To je spreobrnjenje od lastne pravičnosti k Božjemu usmiljenju. Bog nas ne ljubi zato, ker bi mi bili dobri, temveč zato, ker je on naš Oče. Spreobrnjenje bo pravzaprav to, da se bomo obrnili k njemu, ki je v celoti obrnjen k nam in da bomo spoznali njegovo »ljubeznivo, radodarno in ljubko« ljubezen do vseh njegovih otrok. Hrepenenje po Očetu, je bistveno za človeka. Hrepenenje pomeni bolečino, ki jo povzroča želja po vrnitvi. Gre za bolečino, ki pozna in kaže človeku pot, da bi ta našel mir, ter raste sorazmerno z oddaljenostjo. Ko človek neha bežati, se zave, da on, pred katerim beži zaradi strahu, teče za njim, ker ga ima rad. Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 554–561.
Osebno premišljevanje 10 minut 1. Kateremu izmed obeh sinov sem bolj podoben? 2. Kako to vpliva na moj odnos do Boga in pojmovanje Boga kot Očeta? 3. Kako to vpliva na moj odnos do bližnjega? Gospod, hvala ti za nežno ljubezen, s katero me ljubiš.
Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PiP 59).
S pomočjo projekcije ali razmnoženih izvodov izpolnjene tabele Pastoralni načrt župnije: Ovrednotenje načrtovalnega dela v pastoralnih letih 2013–2014 in 2014–2015 člani ŽPS pregledamo cilje, ki smo si jih zastavili v pastoralnih letih 2013–2014 in 2014–2015. Sledi refleksija o skupnem opravljenem delu na področju pastoralnega načrtovanja. Najprej mnenje o procesu načrtovanja in opravljenem delu podajo izvajalci posameznih ciljev (prva odgovorna oseba s svojimi sodelavci), nato pa ostali člani ŽPS. Skupaj ovrednotimo sam proces načrtovanja in opravljeno delo ter predlagamo morebitne izboljšave za nadaljnje pastoralno načrtovanje naše župnije oz. po končani refleksiji sprejmemo ustrezne sklepe.
Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana