UPRAVLJANJE PROIZVODNJE

1. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE III. PROIZVODNI PROGRAM IV.ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET V. ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA VI. OBLIKOVANJE DELA NA DELOVNEM MESTU VII. KAKOVOST PROIZVODOV IN STORITEV VIII. PLANIRANJE PROIZVODNJE IX. ZALOGE MATERIALA IN PROIZVODOV X. VZDRŽEVANJE UPRAVLJANJE PROIZVODNJE

2. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE = dolgoročna usmerjenost org. in njeno področje delovanja, s katerima v spreminjajočem se okolju dosega, z uporabo svojih virov, prednosti za sebe, zadovoljuje potrebe trga in uresničuje pričakovanja deležnikov SESTAVINE: 1. dolgoročna usmeritev org. (položaj čez 5, 10 let) 2. kako pridobiti konkurenčno prednost 3. določitev področja delovanja 4. primerjava z razmerami v okolju 5. ustvarjanje in razširjanje virov organizacije 6. spremembe v strukturi virov 7. daje okvir operativnemu odločanju 8. odnos do “deležnikov”

3. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE STRATEGIJA PROIZVODNJE = model odločitev, ki so v skladu z eksplicitnim načrtom, ali pa jih uresničujejo z izvajanjem določenih aktivnosti, nanašajo pa se na prispevek proizvodne funkcije k uspehu poslovanja organizacije PROIZVODNJA KOT KONKURENČNA PREDNOST 1. posebno znanje o proizvodih in procesih 2. hitra dobava 3. kratek proizvodni ciklus 4. proizvodna fleksibilnost 5. nizki stroški proizvodnje 6. priročnost in lokacija 7. raznolikost proizvodov in velikost kapacitet 8. kakovost • PROIZVODNO USMERJENA : TRŽNO USMERJENA

4. REAKTIVNE STRATEGIJE: a. defenzivna = obramba donosnega proizvoda b. imitativna = hitro kopiranje c. drugi- ampak boljši d. responzivna = odgovor na zahteve kupcev PROAKTIVNE STRATEGIJE: a. razvoj in raziskave = inovacije b. marketinška = ugotavljanje potreb kupcev c. notranje podjetništvo d. nakup podjetij in njihovih trgov e. povezave podjetij I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE

5. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE OKOLIŠČINE ZA IZBIRO USPEŠNE PROIZVODNE STRATEGIJE 1. možnosti rasti podjetja obstoječi proizvodi novi proizvodi obstoječi trgi novi trgi 1.tržna penetracija 3.tržna penetracija 2.razvoj proizvoda 4.diverzifikacija 2. zaščita inovacij pred kopiranjem konkurentov 3. velikost trga - na velikih trgih proaktivna, na majhnih reaktivna 4. konkurenca: čas kopiranja, vstopni stroški, zaščita patentov, ekonomija obsega močna: reaktivna; obramba položaja: reaktivna 5. položaj v mreži proizvodnje ali distribucije

6. REAKTIVNA NAJBOLJŠA ČE: osredotočenje na obstoječe proizvode in trge majhna zaščita inovacij trg premajhen za pokritje razvojnih stroškov nevarnost da konkurenca imitira distribucijo že obvladuje kak inovator PROAKTIVNA NAJBOLJŠAČE: zahtevana hitra rast prodaje vstop na nove trge omogoča prodajo velikih količin in velike donose omogoča dobro patentno zaščito je čas in viri za razvoj novega proizvoda konkurenca ne more uporabiti “drugi - ampak boljši” zagotovljena moč v distribucijskem kanalu I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE

7. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE PODSTRATEGIJA MERJENJA USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI • cilje kvantificirati, meriti doseganje • za različne ravni organizacije mere različne, niso (vedno) zamenljive • mere za organizacijo kot celoto neprimerne za proizvodnjo • za organizacije najpogostejše: - dobičkonosnost - tržni delež - rast podjetja - drugi cilji in mere • posamezna mera ni primerna - kratkoročna - dolgoročna usmerjenost organizacije - konceptualne in računske pomanjkljivosti - interesi posameznih interesnih skupin • skupne mere: slovenski računovodski standardi • organizacija posebne mere • izbira odvisna od organizacijske sestave

8. NAJPOGOSTEJŠE MERE ZA PROIZVODNJO: produktivnost dela: Pd = enote outputa/ure dela težave: - če več različnih proizvodov - če proizvodi različne kakovosti - unikatne storitve - če ni optimalna z vidika org. kot celote vrednostna mera produktivnosti Pv = denar.vred. outputa/ure dela dodana vrednost Vd = denar. vred. proizv.- stroški inputa (brez dela MESTA ODGOVORNOSTI: stroškovno upravljano standardno stroškovno prihodkovno dobičkovno naložbeno mera uspešnosti: odmik = doseženi - načrtovani rezultat merjenje uspešnosti 1. stroškovno: predračunski odmik 2. prihodkovno: prispevek za kritje 3. dobičkovno: odmik pri dobičku 4. naložbeno: odmik pri dobičku in donosnosti = IZBRATI MERO, KI PODPIRA STRATEGIJO I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE

9. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE TEHNOLOŠKA PODSTRATEGIJA • tehnologija: celota naprav, ljudi in postopkov za izdelavo proizvodov in storitev • vpliv na vse sestavine proizvodnega procesa: znanje, lokacijo, stroje… • industrijska mreža: (ne)zavedna povezava podjetij, ki podobne proizvode • razvoj tehnološke mreže: - daljše obdobje postopnega razvoja - kratka obdobje dramatičnih sprememb • ključna vloga managementa • dve pasti: - ujetost v obstoječo tehnologijio - averzija do tehnologije • uvajanje tehnoloških sprememb - znotraj organizacijski dejavniki: organizacijski, finančni, klima, spodbude, usposabljanje , način odločanja, org. kultura, procesi

10. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE • tipi inovacijske strategije - ofenzivna: prvenstvo v novih proizvodih in storitvah - defenzivna, sledilna: slediti, naprej razvijati - imitativna: poceni posnemanje - odvisna: določa kupec • hitrost uvajanja nove tehnologije: - inovatorji: pustolovci, 2,5% - zgodnji uporabniki: spoštovani v okolju, 13,5% - zgodnja večina: premišljeni, oprezni, 34% - pozna večina: skeptiki, 34% - neodločneži: tradicionalisti, 16% . dejavniki hitrosti uvajanja inovacij: - stopnja inovativnosti - cena in dostopnost nove tehnologije - ekonomski učinki nove tehnologije - konkurenca na trgu - usposobljenost zaposlenih - državna politika, itd. • organizacije redko celovito prenavljajo tehnologijo

11. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE - zunaj org. dejavniki: instituc. struktura, zakoni, kultura okolja, vlada, državna lastnina, politična klima, vloga organizacije, položaj panoge, ekologija, prestiž, transfer tehnologije • dejavniki stopnje in smeri tehnoloških sprememb: - povpraševanje po proizvodih, storitvah, procesih - stroški vhodnih dejavnikov sedanje tehnologije - konkurenca (obramba) - tehnološko znanje v organizaciji - notranje sinergije in kooperativnost okolja - zunanje podpore tehnološkim spremembam • prednosti visoke tehnološke ravni: - inovacije v proizvode in procese učinkovitejše, če skupaj - lastništvo tehnoloških procesov - sredstvo proti konkurentom - lažje in boljše vzdrževanje tehnologije

12. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE PODSTRATEGIJA UČD • vsebina: - planiranje kadrov - vabljenje, pridobivanje - izbira med kandidati - priučevanje za delo - usposabljanje in razvoj - ocenjevanje, motivacija, plače - participacija - odpuščanje presežnih • usklajenost s tehnologijo: - ne obvladajo uporabljene tehnologije - so bolj usposobljeni - so primerno usposobljeni • razvojne strategije:  kadrovske strategije: - inovacijska - olajševalna - kakovostna - akumulacijska - nizke cene - utilizacijska

13. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE PODSTRATEGIJA PROIZVODNIH KAPACITET • lokacija kapacitet: glede na trg proizvodov in storitev • mednarodna strategija lociranja kapacitet - ekonomska učinkovitost:cena dela, surovin, zemlje, opreme, kakovost delovne sile, infrastruktura, davki in prispevki, pravna varnost - diverzifikacija in zmanjšanje tveganja zaradi spreminjanja pogojev - dostopnost do trga: * čustveni nagibi kupcev * bližina uporabnikov * zakonske omejitve uvoza • prilagajanje kapacitet potrebam: - razširjanje preden jih potrebuje - razširjanje sledi povpraševanju - sočasna rast kapacitet in povpraševanja - redno povečevanje ne glede na trenutno povpraševanje

14. I. DOLOČITEV PROIZVODNE STRATEGIJE PODSTRATEGIJA PROCESOV IN KAKOVOSTI • projektni proces - kontinuiran proces • proces in življenjski ciklus proizvoda • kakovost proizvodov in storitev SPREMLJANJE IN DOPOLNJEVANJE PROIZVODNE STRATEGIJE • da je mobilizacijska jo morajo zaposleni poznati • preverjanje učinkov • pogostost preverjanja in dopolnjevanja odvisna od okoliščin

15. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE PROIZVODNJA ZA PRODAJO • železno pravilo: proizvajati kar in kolikor je mogoče prodati - premalo: izguba priložnosti in prihodka, manjši dobiček - preveč: zaloge, stroški, manjši dobiček • ker praviloma povpraševanja v prihodnje ne poznamo - napovedi, ocene • napovedovanje nikdar povsem natančno: - upošteva nekatere dejavnike, drugih ne - uporabnik ne pozna vseh dejavnikov, ki vplivajo na natančnost ocene - novi dejavniki med napovedjo in dejanskim dogajanjem • občutek upošteva vse dejavnike, ki se jih oseba zaveda ali ne, ne ve pa katere • za izbiro najprimernejše metode: 1. za kakšno odločitev bo napoved uporabljena, namen 2. čez koliko časa se mora pokazati vrednost napovedi 3. katera specifična količina je predmet napovedi 4. kaj vemo o variabli, ki je predmet napovedi 5. s katerimi podatki o variabli razpolagamo

16. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE • časovni horizont napovedi: 1. kratkoročne, 2. srednjeročne, 3. dolgoročne • kvantitativne metode: - na podlagi modela napovedujemo odvisno spremenljivko glede na neodvisno - izhodišče: pretekli podatki • kvalitativne metode: - temeljijo na izkušnjah, intuiciji, vrednotah itd. napovedovalca • katere dajo boljše rezultate odvisno od okoliščin: - kupna moč, nakupovalne navade, konkurenca itd - kratkoročno: kvantitativne - dolgoročno: kvalitativne • kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod

17. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE KVALITATIVNE METODE • uporabljamo: - kadar nimamo empiričnih podatkov iz preteklosti - relevantne okoliščine se bodo spremenile v času za katerega napoved - napoved dolgoročna, več kot za 3 leta • glavni problem: ne vemo na čem temelji!!!!! • tehnike izboljšanja kvalitativnih napovedi: - standardizacija procesa: napovedovalec poskuša ugotoviti, kako je ravnal - ugotavljanje natančnosti napovedi: napovedovalec primerja dejansko z napovedanim - nagrajevanje dosežkov v skladu z napovedmi: samouresničevalna napoved, športniki - uporaba skupinskih napovedi: * izračun povprečja * soglasje skupine * delfi metoda

18. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE KVANTITATIVNE METODE NAPOVEDOVANJA • prednosti:  pomanjkljivosti: - transparentnost: jasne sestavine - le za stabilne okoliščine - neodvisnost od posameznika, - z večjo kompleksnostjo manjša ponovljivost razumljivost - možnost dopolnjevanja - slučajni vplivi na spremenljivko - možna računalniška podpora - potrebno znanje za uporabo • splošna strategija in postopek pri razvijanju modelov: 1. merimo vrednosti spremenljivke Ytv daljšem obdobju 2. vnesemo izmerke v graf, izberemo funkcijo f 3. ravnamo, kot da proces poteka po Yt = f + ε, ε = slučajna komponenta 4. ocenimo parametre (konstante) funkcije 5. slučajne komponente ne poznamo, jo zanemarimo (povpr. vrednost = 0) 6. ocenimo kakovost uporabljene funkcije, za iste podatke več funkcij 7. izboljšujemo model • časovne vrste in vzročni modeli

19. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE ČASOVNE VRSTE • pet sestavin: 1.stalna sestavina (P), 2. trendna sestavina (T), 3. sezonska sestavina (S), 4. ciklična sestavina (C), 5. slučajna sestavina (εt) • napovedovanje stalnih procesov Yt = a + εt ,, Ft = a - za oceno a uporabimo kumulativno povprečje - primeren za napoved prodaje zrelih proizvodov • napovedovanje navidezno stalnih procesov - stalni so deli v določenih časovnih intervalih ali če se a počasi spreminja - enostavna drseča sredina SMA a = SMA(N) = [yT + yt-1 + …. + yT=N+1]/N; Ft = SMA(N) - število obdobij 3 - 10

20. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE - tehtana drseča sredina * če so podatki različno pomembni, damo težo w a = WMA(N) = w1 yT + w2 yT-1 +…..+ wNyT-N+1 * dva pogoja: 1. vsota w = 1,0; 2. w1 > w2 >…. wn > 0 - enostavno eksponentno gladenje SES * WMA ima dve napaki: 1. za oceno parametra a zahteva najnovejše podatke, kar je zahtevno, če gre za veliko podatkov; 2. upošteva le nakaj novejših podatkov * SES temelji na popravkih napovedi a na podlagi natančnih podatkov za najkasnejše obdobje FT+1 = a = FT + α (yt – FT) * FT+1 je napoved na podlagi podatka o povpraševanju v obdobju T-1,(= yt) • za primerjavo primernosti modelov izračunamo povprečno napako napovedi ali kvadratično napako ocene (ki poudari pomen velikih napak)

21. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE • napovedovanje procesov v obliki linearnega trenda - trend je značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem razdobju - enostavni model linearnega trenda Yt = a + bt + εt - a in b sta konstanti, t je časovna enota merjenja - a in b izračunamo iz podatkov s pomočjo obrazcev za linearno regresijo - problem ekstrapolacije: trend iz preteklosti se v prihodnosti lahko spremeni - drseča linearna regresija: * dopolnjevanje trenda z vedno novimi, svežimi podatki * vsakič ko dodamo nov podatek opustimo najstarejšega • upoštevanje sezonskih vplivov - sezonska sestavina je sistematičen odklon od temeljnega procesa * aditivna - če jo prištevamo temeljnemu procesu * multiplikativna - če v obliki deleža (odstotka) s katerim množimo temeljni proces • desezonalizacija: izločitev vpliva sezonske komponente

22. II. OCENA POTREBNE KOLIČINE PROIZVODNJE • VZROČNI MODELI - za primere, kadar je eno spremenljivko (odvisno) mogoče napovedovati na podlagi druge (neodvisne) - gre za povezanost, ki ni nujno vzročna: asociativno napovedovanje - izračunamo korelacijo med spremenljivkama in potem napovedujemo velikost ene spremenljivke na podlagi poznavanja velikosti druge - linearni vzročni model: Y = a + bX + ε - za oblikovanje vzročnega modela: * izbira odvisne in neodvisne spremenljivke * pari podatkov * oblak točk, izbira funkcije * izračun parametrov

23. III. PROIZVODNI PROGRAM = seznam izdelkov ali storitev, ki jih organizacija proizvaja • širina: število različnih izdelkov ali storitev • globina: število faz, ki jih v celotni verigi vrednosti izvaja org. • vpliv proizvodnega programa na položaj org. na trgu: - količina in vrednost prodaje: širši program ugodnejši - politika napram kupcem: širši program več interesom kupcev - distribucijski kanali: širše program - bolj izkoriščeni - politika cen: pri širšem programu lahko bolj fleksibilna • širina programa znotraj podjetja vpliva na: - vrsto in obseg kapacitet - notranjo organiziranost - potrebna finančna sredstva - potrebno količino in strukturo zaposlenih - izkoriščenost kapacitet

24. III. PROIZVODNI PROGRAM UVAJANJE NOVIH PROIZVODOV • vzroki uvajanja: - finančni cilji - rast prodaje in tržnega deleža - dejavnost konkurentov - življenjski ciklus proizvoda - razvoj tehnologije - globalizacija poslovanja - predpisi - stroški in razpoložljivost materiala - inovacije - spremembe v življenjskem stilu ljudi - zahteve uporabnikov - pobude dobaviteljev • navadno ne gre samo za posamezen razlog = nujnost za preživetje in razvoj organizacije!

25. III. PROIZVODNI PROGRAM • razvoj novega proizvoda - zbiranje in selekcija idej - raziskovanje trga - projektiranje in konstruiranje proizvoda - poskusna proizvodnja, testiranje - dopolnitev, preoblikovanje proizvoda - redna proizvodnja, vzdrževanje življenjskega ciklusa - ponovna presoja položaja • iterativni proces

26. III. PROIZVODNI PROGRAM • viri in zbiranje novih idej - razvoj tehnologije: nov način zadovoljevanja potreb, nove potrebe - tržne potrebe: spremljanje potreb uporabnikov - proizvodnja in servis: izkušnje v proizvodnji generator novih idej - konkurenti in druge firme - distribucijski kanali in dobavitelji - zaposleni in management: sistemi zbiranja in produkcije novih idej - spremembe v okolju • selekcija idej: mreža najboljših idej velika vprašaji zvezde psi molznice MOČ ZADOVOLJITI POTREBE majhna ne znamo znamo ALI ZNAMO URESNIČITI

27. III. PROIZVODNI PROGRAM RAZISKOVANJE TRGA: kritični dejavnik! • možnost rasti trga: za nov proizvod pomembna rast trga ne velikost (na obstoječem trgu mora nekomu vzeti tržni delež, kar ni lahko) • zgodnji vstop na trg: zgodnejši pridobi večji tržni delež - lahko izbira skupine uporabnikov - lahko postavlja ovire novim - kupci raje preizkušeno blag. znamko - postane kriterij za druge • krivulja izkušenosti • privlačnost trga za konkurenco: ali konkurenca brani pred vstopom novega • potrebne vstopne investicije: čim večje so, tem manj je trg privlačen • donosnost investicij: tudi velike investicije so privlačne če so donosne • stopnja tveganja: bolj negotovi trgi so manj privlačni = ocena privlačnosti posameznega trga: 1. določimo kriterije in njihove ponderje 2. ovrednotimo vsak trg 3. izračunamo tehtano vsoto 4. ovrednotimo trge, izberemo

28. III. PROIZVODNI PROGRAM PROJEKTIRANJE IN KONSTRUIRANJE PROIZVODA • pravilo: novi proizvodi morajo imeti večjo (zaznano!) vrednost za uporabnika • nov pristop h konstruiranju in projektiranju: 1. nova filozofija: - star sistem: razvili konstrukterji, dali proizvodnikom, ti odkrili napake, ponovno konstrukterjem, itd. - nov sistem: konstruiranje za proizvodnjo, mešani timi že pri projektiranju 2. vzporedno načrtovanje proizvoda in proizvodnega procesa - sprotno preizkušanje izvedljivosti projektiranega - računalniška simulacija, posebej za kompleksne sisteme - glavna prednost: skrajšanje časa razvoja (30%-90%) 3. timsko načrtovanje: večfunkcijski timi (razvoj, proizvodnja,, marketing, tehnologija, nabava  izboljšanje načrta 4. sodelovanje z uporabniki in dobavitelji - nov proizvod mora ustrezati potrebam uporabnikov!!! - sodelovanje neposrednih uporabnikov, ne trgovcev - industrijski uporabniki

29. III. PROIZVODNI PROGRAM • načela oblikovanja novega proizvoda: 1. čim manj sestavnih delov: število je mogoče bistveno zmanjšati - ni treba konstruirati, izdelati, plačati, skladiščiti, vgraditi, ne pokvariti, itd. - izjema: če (nepotreben) del koristen pri kasnejši manipulaciji 2. uporaba skupnih sestavnih delov za več proizvodov - prednosti: - izdelava v večjih količinah = bolj kakovostna orodja … - manjša je verjetnost uporabe napačnega dela - enostavnejše prilagajanje proizvodne linije - manj napak 3. uporaba standardnih sestavin: že izdelani, na zalogi, cenejši - podjetniški, nacionalni, mednarodni standardi - prednosti: * omogoča množinsko proizvodnjo * večja izkoriščenost strojev * zaposleni hitreje privadijo k delu * enostav. priprava proizvodnje * lažja kontrola kakovosti * lažji obračun proizvodnje * krajši čas oblikovanja proizvoda * poenostavljena nabava * manj transporta in zalog * krajši dobavni roki, itd.

30. III. PROIZVODNI PROGRAM 4. poenostavitev montaže: - na težavnost montaže vplivajo : 1. uporaba spojnih elementov 2. obrnjenost in dostopnost sestavin 3. oblikovanost za preizkušanje 4. preprečevanje možnih napak - avtomatizirana montaža pogosto dražja od ročne 5. uporaba modularnih sestavin za raznolikost proizvodov - vsak kupec poseben proizvod - če 5 modulov in za vsakega 3 različice je skupno možnih 243 variant 6. razumne zahteve glede kakovosti in toleranc materialov - preveč kakovostni materiali so bistveno dražji 7. oblikovati bolj robustne proizvode - nov proizvod naj bo manj občutljiv za majhna odstopanja v karakteristikah materialov in komponent

31. III. PROIZVODNI PROGRAM NEKATERA ORODJA ZA OBLIKOVANJE NOVEGA PROIZVODA a. razvoj funkcije kakovosti QFD - razvil AKAO, 1990, zaradi oblike naziv “hiša kakovosti” - rangiranje želja uporabnikov in pretvarjanje želja v tehnične lastnosti v procesu oblikovanja novih ali izboljšavi obstoječih izdelkov 1. ugotavljanje potreb uporabnikov - z intervjuji, opazovanjem potem razdelitev na primarne, sekundarne, terciarne ali ocenijo uporabniki po pomenu 2. tehnične karakteristike, ki so pomembne za uporabnika po oceni razvojnikov 3. matrika povezanostimed potrebami uporabnikov in tehničnimi lastnostmi - oblikovalci več pozornosti lastnostim ki dobile visoke ocene

32. III. PROIZVODNI PROGRAM 4. ovrednotenje tržne konkurenčnosti v primerjavi s propizvodi konkurentov - firma določi nekaj konkurenčnih proizvodov in potem vsakega, tudi lastnega, vrednoti, koliko ustreza zahtevam uporabnikov 5. ovrednotenje tehnične ustreznosti: - koliko tehnične lastnosti proizvoda ustrezajo zahtevam uporabnika 6. ključne prodajne lastnosti: katere lastnosti pri prodaji najbolj poudarjati 7. postavljanje ciljnih vrednosti tehničnih lastnosti: - za vsako tehnično lastnost določiti, kakšno vrednost naj ima 8. določitev tehničnih lastnosti, ki jih je treba - glede na zahteve uporabnika - posebej razviti 9. razvoj izbrane komponente 10. načrt procesa.

33. III. PROIZVODNI PROGRAM b. analiza vrednosti - tri glavne karakteristike: 1. uporaba multidisciplinarnih timov: proizvodnja, prodaja, oblikovanje, itd. 2. sistematični postopek ocenjevanja funkcionalnosti in vrednosti proizvoda 3. osredotočenje na poenostavitev proizvoda - postopek: 1. izbira izdelka - izbrati izdelek, ki je “problem” 2. zbiranje podatkov: o prodaji, pripombe uporabnikov, težave v proizvodnji, stroški itd. 3. kritična ocena: izdelani različni standardizirani postopki npr.. * uporaba: kdo, za kaj, … * uporabljeni materiali * proizvodni proces * uporabljeno delo * cena * ugled, estetika… 4. kreativna faza: predlogi za izboljšanje * izdelati na cenejši način? * ali je sestavina preveč kakovostna? * ali funkcijo vklj. v drugo sestav.? * ali lahko uporabimo standardni del? * ali lahko cenejši material? * lahko poenostavimo montažo?….. 5. priporočila

34. III. PROIZVODNI PROGRAM c. Tagouchi metoda 1. Kadar dejanska lastnost izdelka odstopa od ciljnih vrednosti, povzroča stroške, ki rastejo eksponencialno. 2. Odstopanje od ciljnih vrednosti določata oblikovanje proizvoda in proizvodni proces. 3. Eksperimentalno je mogoče ugotoviti značilnosti oblikovanja proizvoda in procesa, ki vplivajo na opazovano lastnost. S spreminjanjem značilnosti proizvoda in procesa je mogoče doseči zmanjšanje variabilnosti lastnosti proizvoda, ki izhaja iz normalnih proizvodnih oscilacij. • primer: kovinska ploščica, ki mora biti gladko, tenko in enakomerno prekrita s plastiko - proces: prehod ploščice skozi kopel tekoče plastike v sušilno peč - značilnosti procesa: temperatura plastike, čas “kopanja”, temperatura in čas sušenja - eksperimentalno odkrivanje najboljše kombinacije

35. III. PROIZVODNI PROGRAM d. računalniško podprto oblikovanje CAD - omogočajo risanje in modificiranje sestavin na zaslonu - tri prednosti: 1. grafične sposobnosti: različne perspektive, rotacije, preseki… 2. shranitev risb in njihovo ponovno najdenje, tudi podobnih 3. avtomatično vrednotenje specifikacij: preračunavanja trdnosti, odpornosti, aerodinamičnosti itd. - avtomatično vseh po spremembi enega - čas oblikovanja novega proizvoda se skrajša 10%-50% - avtomatično pretvarjanje v programe za proizvodnjo CAD/CAM

36. III. PROIZVODNI PROGRAM e. proizvodnji prijazno oblikovanje proizvoda - dva pristopa: oblikovanje proizvoda (Evropa in ZDA), oblikovanje procesa (Japonska) - stroški zaradi oblikovanja in zaradi proizvodnje - kaizen: princip neprestanega izboljševanja na podlagi predlogov zaposlenih - izboljšava proizvoda z velikim številom majhnih inovacij pogosto uspešnejša kot z nekaj večjimi inovacijami - zbiranje in selekcija predlogov, shranjevanje dobrih in kasnejša uporaba (inženiring iz predala) - vitka organizacija: * timska organiziranost dela * aktivna struktura reševanja * vitke proizvodne operacije problemov * visoka privrženost zaposlenih * tesni stiki z dobavitelji * medfunkcijski razvojni timi * distribucija tesen stik s kupci - izboljševanje procesa: * z izboljšanjem obstoječega * z uporabo konceptualno vitkejše tehnologije - oblikovanje za proizvajanje

37. III. PROIZVODNI PROGRAM f. okolju prijazno oblikovanje novih proizvodov • zmanjšati količino porabljenega materiala - McDonald: prihranek 21% pri teži prtičkov, ne pa pri slamicah • nadomeščanje nevarnih z manj nevarnimi materiali - nestrupeni materiali - samorazgradljivi materiali • uporaba recikliranih materialov - reciklirani morajo biti cenejši - podpora države • izdelava trajnejših proizvodov ali proizvodov, ki jih je mogoče reciklirati

38. III. PROIZVODNI PROGRAM POSKUSNA PROIZVODNJA, TESTIRANJE • ker razvoj drag, pritisk da čimprej v prodajo • lansiranje vsakega novega proizvoda povezano s tveganjem • pred odločitvijo o proizvajanju testiranje (zmanjšanje tveganja) • odločitvena meja: razmerje med najmanjšim pričakovanim donosom in največjim sprejemljivim tveganjem • testiranje v laboratoriju in drugih oblikah (tržne raziskave) • testiranje posameznih komponent in/ali proizvoda v celoti • testiranje: komponent, trženja, fizičnega izgleda… potem proizvoda v celoti • testiranje zahteva precej časa = tveganje, da prehiti konkurenca • tendenca, da se obdobje testiranja čimbolj skrajša • “prepričanje izkušenih managerjev” niso dovolj (primer: za 24 izdelkov r=0,06)

39. III. PROIZVODNI PROGRAM REDNA PROIZVODNJA • usklajenost proizvodnje in marketinga: - pred proizvodnjo mora vodstvo imeti: * nov proizvod fizično prisoten * model za oglaševanje * izdelano taktiko prodaje * načrt promocije * oblikovano ceno proizvoda * opredeljeno distribucijo * znane tržne segmente * opredeljen servis * oceno pojavljanja konkurenčnega proizvoda na trgu - če proizvod ni bil v celoti testiran: * sprotno spremljanje reakcij trga * fazni vstop: najprej na enem trgu, drugem…. - lansiranje na trg finančno izredno zahtevno, lahko kritično - na področju proizvodnje: * jasna lokacija proizvodnje * zagotovljene proizv. kapacitete * usposobljeni dobavitelji * fizično vzpostavljen distr. kanal * potrebne zaloge surovin * zagotovljena kakovost proizv. * znano povpraševanje * usposobljeno osebje

40. III. PROIZVODNI PROGRAM STROŠKI, PRIHODKI IN TVEGANJE GLEDE NA ČAS LANSIRANJA Tveganje (verjet- nost neuspeha Stroški ($) Stroški/Prihodki/Tveganje Prihodki Normalno lansiranje Zgodnje nasiranje Prezgodnje lansiranje

41. III. PROIZVODNI PROGRAM 12 • ORODJA ZA USKLAJEVANJE PROIZVODNJE IN MARKETINGA - gantogram Začetek 9 15 18 21 24 tednov 6 3 A - Izbira nove lokacije B - Izdelava organ. in fin. načrta C - Določitev kadrovskih potreb D - Izdelava načrta uradov E - Oblikovanje notranjosti uradov F - Izbira osebja, ki se bo selilo G - Zaposlitev novih delavcev H - Preselitev dokument., sedanjih delavcev itd. I - Finančni aranžmaji z lokalnimi institucijami J - Usposabljanje novih delavcev

42. - prednosti gantograma: * kaže potreben čas za izvedbo in vrsto nalog * tretja variabla: barve črt * kovinske table z mrežo črt in magnetnimi stolpci * enostavnost * predstavljivost - pomanjkljivosti gantograma: * ne kaže zaporedne odvisnosti nalog * ne kaže katera naloge (ne) sme trajati dalj, da ne ogrozi projekta * ne omogoča diferenciacije med kritičnimi in nekritičnimi nalogami * uporaben le za enostavne projekte III. PROIZVODNI PROGRAM

43. III. PROIZVODNI PROGRAM - analiza kritične poti * izhodišče: opredelitev vseh potrebnih nalog v proizvodnji in trženju * povezati naloge v zaporedje opravljanja * zaporedje grafično izrazimo in iščemo najboljše zaporedje = “kritična pot” * prednosti 1. opredelitev aktivnosti in povezav med njimi 2. ovrednotenje alternativnih možnosti hitrega prodora na trg 3. določitev odgovornosti posameznih funkcijskih enot 4. spreminjanje napredovanja glede na originalni urnik 5. napoved ozkih grl 6. popravki plana, da se izognemo ozkih grl 7. zagotovitev kakovosti kljub hitremu prihodu na trg

44. III. PROIZVODNI PROGRAM Primer analize kritične poti Koordinacija reklame in promocije Izbira madijev oglašev. Priprava končnega vzorca za reklamo Kuponi za popuste Začetna reklama, vzorci in kuponi Dogovor z reklamno agencijo Pogajanja s sredstvi obveščanja Vzorčni načrt reklčame Izbira prodajnega osebja Izbira vodje prodaje Odločitev o začetku proizvod. Uvedba Začetne dobave Izdelava načrta proizvodnje Testna proizvodnja Določitev dobaviteljev Začetna proizvodnja Naročila surovin

45. III. PROIZVODNI PROGRAM SPREMLJANJE LANSIRANJA NOVEGA PROIZVODA • najpogostejši nepredvideni dejavniki 1. nepričakovani politični, ekonomski ali drugi družbeni dejavniki: razpad Jugoslavije, spremembe devizne paritete... 2.sprememba želja in okusa potrošnikov: vpliv mode, belo - črno vino 3. cenovne ovire: sprememba kupne moči uporabnikov 4. distribucijski kanali: višje cen, nov monopolni distributer... 5. reagiranje konkurentov * nov proizvod navadno odvzame del tržnega deleža konkurenci * konkurenca se brani: dodatne ovire za vstop novega, znižanje cen, reklama, nagradne igre… - predvideti model spremljanja

46. III. PROIZVODNI PROGRAM - ob lansiranju spremljati življenjski ciklus proizvoda * rojstvo proizvoda: začetek prodaje (lahko tudi: odločitev o razvoju) stroški višji od prihodkov, prihodek šele z začetkom prodaje * rast prodaje stroški manjšajo, prihodki rastejo ali potrebna dodatna propaganda (prodaja : plan)  glavni dejavniki dolžine rasti: 1. nasičenje trga 2. nova tehnologija 3. konkurenca * zrelost (prodaja le še počasi raste, stagnira, začne upadati): podaljšati vzdrževanje ravni: propaganda, cene, promocije…. - če ni konkurenta obramba: pred konkurenčnim proizvodom inovacija * upad prodaje: prenova proizvoda ali ukinitev - življenjski ciklus specifičen za vsak proizvod

47. III. PROIZVODNI PROGRAM ŽIVLJENJSKI CIKLUS PROIZVODA Prodaja Količina Dobiček Rojstvo Rast Zrelost Upad Čas

48. IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET KAPACITETA = maksimalna možna proizvodnja nekega sistema v normalnih ali načrtovanih pogojih v določenem časovnem obdobju • sestava in razmeščenost kapacitet določata proizvodno tehnologijo in stroške • organizacija je vsaj kratkoročno vezana na uporabo izgrajenih kapacitet • kapacitete določajo sposobnost org. glede zadovoljevanja potreb uporabnikov • merjenje kapacitet: število proizvodov, strojne ure… - posameznega stroja - skupine strojev, delavnice, delovne enote - celega podjetja • vrste kapacitet: - tehnična (načrtovana): maksimalna možna proizvodnja - razpoložljiva: proizvodnja ob upoštevanju dejanskega delovnega časa - dejanska (stvarna): dejanska proizvodnja z upoštevanjem vseh omejitev • merjenje izkoriščenosti kapacitet: - izkoriščenost = dejanska / tehnična - učinkovitost izrabe = dejanska / razpoložljiva - neizkoriščena rezerva = razpoložljiva - dejanska

49. IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET • najpomembnejše določilnice kapacitet: 1. načrtovanost procesa: število sestavnih delov proizvoda, ozko grlo 2. načrtovanost proizvoda: čas izdelave proizvoda 3. raznolikost proizvodov: hitrost zamenjave proizvoda 4. kakovost proizvodov: postopek kontrole vpliva na hitrost izdelave 5. časovni razpored dela: zastoji, prazni tek, enakomerna obremenitev 6. preskrbljenost z materialom: možne zaustavitve 7. vzdrževanje: zahteva prekinitev v proizvodnji 8. oblikovanje dela in kadrovska politika: usposobljenost operaterjev • oblike organiziranja kapacitet 1. osredotočenost na proizvod: če različne proizvode (prašek, papir) 2. osredotočenost na proces: ekonomija obsega (avtomobili) 3. osredotočenost na trg: pomembna fizična bližina trgu • dezekonomija obsega: - če vedno več raznolikih proizvodov celoten obseg raste, produktivnost pada

50. IV. ZAGOTAVLJANJE PROIZVODNIH KAPACITET • usklajevanje povpraševanja in kapacitet: 1. kapacitete stalno presegajo povpraševanje: * omogoča hitro reagiranje na povečane potrebe * primerna za hitro rastoče ali zelo ciklične trge * slabo: presežne kapacitete 2. kapacitete sledijo povpraševanju: * prednost: polna izraba kapacitet, nizki stroški na enoto proizvoda * dodatno povpraševanje z nadurnim delom, kupci pristajajo na zamude * slabo: ne more prilagoditi povečanemu povpraševanju, izguba trga 3. sočasna rast kapacitet in trga: * najboljše, vendar zahteva natančno oceno povpraševanja 4. redno povečanje ne glede na trenutno povpraševanje