SODELOVANJE ŠOLA - PODJETJE KOT OSNOVA VSEŽIVLJENSKEGA IZOBRAŽEVANJA NA POKLICNEM PODROČJU

1. SODELOVANJE ŠOLA - PODJETJE KOT OSNOVA VSEŽIVLJENSKEGA IZOBRAŽEVANJA NA POKLICNEM PODROČJU Zaključna konferenca Ljubljana, 22.2.2007 Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

2. Partnerji v projektu: • Šolski center Ptuj, • Podjetniški center Novo mesto d.o.o., • Srednja elektro in strojna šola Kranj, • TPV d.d., • Adria –mobil d.o.o., • Center za poklicno izobraževanje Ljubljana, • Gospodarska zbornica Slovenije, • Šolski center Velenje, • Obrtna Zbornica Slovenije, • Andragoški center Republike Slovenije Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

3. Cilji • sistem priznavanja že pridobljenega znanja na formalni ali neformalni način ter poklicnih kompetenc – ter z temi znanji nadaljevanje izobraževanja po poklicni vertikali ali horizontali • pripravo modelov formalnega izobraževanja za izvajanje v podjetjih – dvig izobrazbene ravni • priprava modelov za neformalno izobraževanje – dodatna izobraževanja zaradi novih znanj in tehnologij • priprava programov za mentorje v podjetjih mentor – izobraževalec in pridobitev poklicne kvalifikacije za ta program • priprava programov za tehnični management v podjetjih in možnosti kreditnega vrednotenje tega znanja pri vstopu v višješolsko strokovno izobraževanje • razvijanje e-podpore za izvajanje vseživljenjskega izobraževanja na poklicni stopnji v podjetjih ter ostalih programov razvitih v projektu. Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

4. Ciljne skupine • ciljna skupina – že zaposleni iz podjetij, ki imajo določena znanja in poklicne kompetence in se želijo vključiti v formalno izobraževanje po poklicni vertikali in horizontali (Krka d.d.) – 52 vključenih oseb • ciljna skupina – že zaposleni z delovnimi izkušnjami ali nezaposleni, ki se zaposlijo – vendar je skupno vsem, da nimajo nobene poklicne izobrazbe – delajo pa na delovnih mestih, kjer je potrebna poklicna izobrazba (TPV d.d.) – 21 vključenih odeb • ciljna skupina - mentorji izobraževalci v podjetjih (večja in manjša podjetja v Jugovzhodni Sloveniji in Podravju) – 42 vključenih oseb • ciljna skupina – bodoči orodjarji v Revozu d.d. - 23 vključenih oseb • ciljna skupina – tehnični managemet v Adria Mobil d.d. in TPV d.d. – 28 vključenih oseb Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

5. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • ZA USPEŠNO DELO V PODJETJIH JE VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE NUJNO POTREBNO • IZOBRAŽEVANJE V PODJETJIH NI STROŠEK – AMPAK NALOŽBA • VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE BO V PODJETJIH NUJNO POTREBNO predvsem na poklicem in strokovnem področju, kajti že sedaj zelo primanjkuje poklicno usposobljenih kadrov – podjetja pa to potrebujejo – potrebno je zagotoviti ustrezne ustanove in povezave, ki bodo lahko poklicno izobrazile že zaposlene in nezaposlene za delo v podjetjih Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

6. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • podjetja potrebujejo sodobne kompetenčno zasnovane programe izobraževanja – zanimajo jih znanja in veščine – in to pričakujejo od poklicno izobraženih dijakov, kot tudi svojih zaposlenih, ki bi jih poslali na izobraževanje • pričakujejo znanja in veščine, ki bi zaposlenim omogočala čimhitrejšo vključitev v delovni proces • podjetja so pripravljena zaposlene izobraževati po poklicni vertikali z poudarkom pridobivanja znanj in veščin na področjih dela, ki jih izvaja podjetje – maksimalna prilagoditev na proizvodnji ciklus podjetja • izobraževanje v podjetjih mora biti ustrezno načrtovano in se mora izvajati poleg rednega delovnega procesa Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

7. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • v podjetjih je potrebno v proces izobraževanja vključiti tudi vse vodstvene strukture • v šolah morajo bistveno bolj prisluhniti zahtevam podjetij – predvsem je potrebno pri načrtovanju programov izhajati iz znanj in veščin, ki jih posameznik potrebuje na delovnem mestu – na tej osnovi, bi morala temeljiti celotna prenova poklicnega izobraževanja • potrebno je ustrezno usposobiti mentorje za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom v podjetjih in zagotoviti ustrezen status le teh Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

8. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • vseživljenjsko izobraževanje – izobraževanje odraslih za delo v podjetjih ne more temeljiti na prilagoditvi obstoječih izobraževalnih programov za izvajanje • če želimo najti ustrezni način za racionalno, fleksibilno pripravo izobraževalnih programov, moramo definirati znanja in veščine, ki jih mora vsebovati določeni poklicni program – nato pri posamezniku lahko ugotovimo, katera znanja in veščine že ima – RAZLIKO PA IZOBRAŽUJEMO - lahko se dejansko približamo temu kar podjetja potrebujejo • to nam omogočajo novi prenovljeni kompetenčno zasnovani programi – zato je nujno, da se reforma poklicnega izobraževanja nadaljuje v tej smeri • priznavanje že pridobljenih znanj in veščin s tem pristopom ne bo problem izvesti • imeli pa bomo individualne izobraževalne programe Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

9. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • enako stanje se opaža pri pripravi izobraževalnih programov za podjetja – katera znanja in veščine so potrebne, katere od teh zaposleni že imajo – razlika je izobraževanje – priprava programov in izvedba • kako izvesti toliko različnih izvedbenih načrtov za izobraževanje – da bomo lahko v centru za vseživljenjsko izobraževanje sploh izvajali sodobne kompetenčno naravnane izobraževalne programe zaposlenih, nezaposlenih – vsak posameznik bo imel svoj izobraževalni program Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

10. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • Sodobni centri za vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih v podjetjih in nezaposlenih, ki se bodo v teh podjetjih zaposlili, bodo morali ponuditi kompetenčno zasnovane programe izobraževanja, ki bodo modularno zgrajeni. Z izbiro posameznih modulov bomo lahko podjetjem ponudili maksimalno prilagojen program, ki bo tudi posamezniku omogočil, da bo pridobil samo znanja in veščine, ki jih potrebuje • modularno sestavljeni programi, bodo morali z ustrezno strukturo omogočiti pridobivanje poklicne izobrazbe po poklicni horizontali in vertikali – na tem področju bo potrebno zagotoviti bistveno večje sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki bosta morala za to področje zagotoviti tudi zakonodajo Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

11. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo moralo najti ustrezne mehanizme za nadaljevanje izvedbenega dela projektih aktivnosti – sofinaciranje izvajanja izobraževalnih programov v podjetjih • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mora bistveno bolj sodelovati v procesu načrtovanja izobraževanja za brezposelne – predvsem na področju načrtovanja zaposlitvenih načrtov – manjka sodelovanje med podjetjem, ki bo osebo zaposlilo in ustanovo, ki bo to izobraževanje izvedla • preveč smo obremenjeni z izobraževanjem za pridobitev stopnje izobrazbe • postopki pri nacionalni poklicni kvalifikacije so preveč zapleteni in ne omogočajo flesibilnosti Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

12. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • MIC-i – centri za vseživljenjsko izobraževanje bodo morali pripraviti ustrezno programsko opremo za pripravo in izvajanje modularno sestavljenih izobraževalnih programov – s pomočjo modulov si bodo podjetja in posamezniki lahko sestavili sebi primerne izobraževalne programe, ki jim bodo omogočali pridobitev manjkajočih znanj in veščin • pripravljeni moduli za posamezne kompetence morajo biti zasnovani v več nivojih – na teh lahko potem temelji koncept vseživljenjskega izobraževanja • vsa izobraževanja je potrebno pripraviti tudi kot e-izobraževanja – e-vsebine morajo biti pristopne čim širšemu krogu Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič

13. SKUPNE UGOTIVITVE VSEH AKTIVNOSTI • izobraževanja se morajo zaključiti z ustreznim preverjanjem in potrjevanjem določenega znanja oziroma kompetence – to mora biti izvedeno na ustreznem nivoju • v procesu izobraževanje je potrebno bistveno več sodelovanja z ustanovami iz sosednjih držav, kajti v procesu dela prihaja do vedno večjih prehajanj tako kadrov, kot tudi kapitala • pridobljene listine o znanju in veščinah naj bi imeli evropski ne samo nacionalni okvir Zaključna konferenca. 22.2.2007 - pripravil Tomaž Pintarič