8. PREDAVANJE: DRUŽINSKA PEDAGOGIKA

1. 8. PREDAVANJE:DRUŽINSKA PEDAGOGIKA

2. 8. Družinska pedagogika Temeljno vprašanje Kako razumemo sodobno družino?

3. 8. Družinska pedagogika Definicija družin Definicija družine mora biti: • RAZLIKOVALNA – DISTINKTIVNA (primerno ustrezno mora razlikovati podobne stvari – gospodinjstvo, partnerske zveze). • VKLJUČEVALNA – INKLUZIVNA (zajeti mora kar največ realno obstoječih družinskih oblik in načinov življenja) • OPERATIVNA (mogoče jo je operacionalizirati, je uporabna, praktična v družinskih, socialnih politikah) ZAKAJ? Da utemeljuje, opravičuje državne, institucionalne posege v družino (zlasti pozitivne, ki poskušajo oblikam družin, ki so strukturno prikrajšane, dati kakšno spodbudo).

4. 8. Družinska pedagogika Definicija družin • Socialna definicija: starševsko razmerje (biološko ali socialno), ki je dvogeneracijsko • Statistična definicija: upošteva tudi partnersko razmerje kot družino (širša definicija kot sociološka) • Univerzalna definicija: oseba ali skupina oseb, ki skrbi za otroka/e in je prepoznana s strani države. Osebna podporna mreža (problem pri prijateljskih razmerjih).

5. 8. Družinska pedagogika Definicija družin Družina je vsaj dvogeneracijska skupnost. (vsaj 1 starš in vsaj 1 odvisen otrok)

6. 8. Družinska pedagogika Metodologija empiričnega raziskovanja družin EKSPERIMENT V sociologiji družine ni pogost, bolj v psihologiji, pri terapijah… Namen: študij interakcij med partnerji in med generacijami (minimalna verbalna vsebina, da bi izničili vpliv socialnih neenakosti in omogočili komparativnost). Vpeljava iger, drustracij, problemskih situacij, opazovanje komunikacijskih tokov, delitve vlog, reševanje problemov…). Sociološke ugotovitve: npr., da imajo soproge pri delavcih 2/3 moževe avtoritete, kar je veliko več, kot soproge pri srednjem sloju ipd. – Amerika) TERENSKO RAZISKOVANJE Razvijejo ga v etnologiji, antropologiji, sociologiji družine (v Slo ne). Je dolgotrajnejše, aktivna vključitev v terenu (družinah), drago, angažirano: + daje nam veliko poglobljenih podatkov o družinskem življenju (želje, strahovi, fantazije, upanja, življenjski načrti…). Pogosto v VB, ZDA.

7. 8. Družinska pedagogika Metodologija empiričnega raziskovanja družin ANKETNO RAZISKOVANJE V sociologiji družine pogosto v uporabi. + dostopno, razmeroma poceni, ponuja široke baze podatkov; - ne dobimo globinskih, prej površne informacije, pogosto napačne (pri intimnih rečeh) – močan SELF-REPRESENTATION (Goffman). NEAGRESIVNE, NEIVAZIVNE, NEDIREKTNE METODE RAZISKOVANJA Zelo dobre, pozitivne za raziskovanje v sociologiji družine. sekundarne analize podatkov (ADP, popisi – pazi, gospodinjstva!) analize vsebin, reprezentacij socialno zgodovinske analize (literatura, krstne, poročne, mrliške knjige, zapuščine, stari popisi, dnevniki, pisma…).

8. 8. Družinska pedagogika Metodologija empiričnega raziskovanja družin TRIGENERACIJSKE DRUŽINSKE ZGODOVINE (Hill in sodelavci) Namen: študij sprememb družinskega vedenja skozi čas, prenos vrednot, obnašanj, prepričanj. Ugotovitve: obstajajo mehanizmi, ki zavirajo spremembe, predvsem na ravni vrednot; norme in vrednote se spremenijo prej, obnašanje, ki jih narekujejo pa pogosto šele z zamikom ene generacije (npr. planiranje družine, odnos do zaposlenosti žensk, vzgoja otrok…). Biografska metoda (Bertaux) – trogeneracijska družinska geneologija. LOGITUDINALNE DRUŽINSKE ŠTUDIJE So zelo drage in redke. Doslej 2 veliki vzorčni študiji: The Berkley Growth Study (1928) in Oakland Growth Study (1932). V prvi so 61 ptrok spremljali 50 let, v otroštvu najprej mesečno, nato trimesečno, letno, petletno. Enormna baza podatkov, visoke cene raziskovanja, področja: fizični razvoj, mentalni razvoj, adolescenca, oblika partnerstev, družin, družinskih razmerij.

9. 8. Družinska pedagogika Zgodovina raziskovanja družine »Predzgodovina«: (predznanstveni diskurzi), religiozne doktrine, družinsko pravo, filozofske teorije (Platon), literarna dela (Homer). Od 2/2 19. st. do 1. sv. vojne: družina kot objekt znanstvenega preučevanja. Morgan (Ancient Society, 1817)…vprašanje naravnosti, univerzalnosti družinske institucije (problematizacija dotlej nevprašljivega kulturnega modela)  čas velikih socialnih sprememb, industrijska revolucija – postavlja se vprašanje o usodi družine  historizacija, recepcija velikih antropoloških in etnoloških odkritij, pluralnost historičnih form. Vpliv socialnega darvinizma, rekontrukcija razvojne poti, verige, manjkajoči členi. Zveze med družinami, sorodniškimi strukturami in načini proizvodnje  Engels pokaže na kontradiktornost in izkoriščevalskost monogamne patriarhalne družine, ki je vezana na privatno lastnino.

10. 8. Družinska pedagogika Zgodovina raziskovanja družine Od 1. sv. vojne do 70-ih let 20. st.: teorije »drugega vala« (simbolični interakcionizem in funkcionalizem ter strukturalizem). Značilnosti: odmik in zavrnitev evolucionizma, izguba zgodovinskega pogleda, teorija velikega dometa, vpliv psihoanalize (pomen zgodnjih izkušenj za socializacijo). Usmeritev v znotraj družinska razmerja – teorija modernizacije družine (Durkheim, Parsons – zakon kontrakcije: diferenciacija družbenega telesa, delitev dela in specializacija). Od 70-ih naprej: »tretji val«. Dva velika »vnosa« feministične teorije in nova socialna zgodovina družine.

11. 8. Družinska pedagogika Teorije družine • Simbolični interakcionizem: najpogosteje uporabljen konceptualni okvir za raziskave družin v ZDA. G.H.Mead, E.Burgess (univerza v Chicagu). Burgess 1928 predlaga koncept družine kot interakcijske skupine v kateri ima vsak svoje vloge. Raziskave družbenih vlog, položajev, statusov, avtoritet, maritalnih in razveznih interakcij…Zanemarja zveze med družino in drugimi institucijami (družbo). • Funkcionalizem (Parsons)

12. 8. Družinska pedagogika Teorije družine • Situacijski pristop: raziskovanje kontekstov, odzivov, ritualov, družina kot okolje stimulansov, ki delujejo na otroka. • Teorija družinskih ciklov (dinamični pristop): blizu interakcionizem, multiplikacija vlog (oče-mož, brat-sin…), potek se spreminja v času glede na starost oseb, cikle je mogoče predvideti, tako tudi interakcije in konflikte; longitudinalna metodološka obravnava, cikle definiramo glede na starost (najstarejšega) otroka, običajno 7.

13. 8. Družinska pedagogika Razmerja med državo in družino • karitativno asistencialni model (socialna vloga cerkve, intervencije so usmerjene v najbolj depriviligirane in socialno šibke družine, reprezentant družine je oče – mož ali namestnik, čas od 18. do 19. stoletja) • ekonomski model socialne varnosti (se potencialno obrača na vse družine, država naj zagotavlja človeka dostojni materialni standard, dejansko pa deluje kot sistem, ki intervenira v nižje in nižje sredne socialne sloje z ekonomsko monetarnimi mehanizmu, podporni temelj je zaposlitev, čas je ½ 20.stoletja, začetki bolj konsistentnih družbenih politik) • model državne blaginje (se vrača k vsej populaciji, ki je poleg političnih in civilnih pravnih pravic, skuša zagotavljati tudi socialno državljanstvo / blagostanje, pri čemer je kriterij državljanstvo in ne zaposlitev, socialne storitve skušajo biti univerzalističnega značaja, čas 2/2 20.stoletja)

14. 8. Družinska pedagogika Sodobne družinske politike v EU Družinska / socialna politika pomeni celoto vseh ukrepov, ki jih določen politično administrativni sistem izvaja, da bi zagotavljal ali pospeševal socialno blagostanje družin oz. ljudi, ki živijo v družinah. Oblike: • neoliberalni model (GB); ni država tista, ki mora skrbeti za posameznika, ampak mora sam poskrbeti zase • sociodemokratski model (Skandinavija); država mora zagotavljati socialno varnost, ki mora biti sistematska • familiaristični model (Italija); družinska politika je šibka, družina si mora pomagati med sabo (otroško varstvo ni razvito, ni porodniških dopustov)

15. 8. Družinska pedagogika Sodobne družinske politike v EU Nevarnosti: • nevarnost monizma in stigmatizacije (podpora določenemu tipu družine) • nevarnost integracionalizma / konzervativizma (statusa quo in »trdnih« stabilnih družin) • nevarnost odtujitve (odvisnost od države, povečanje nadzora)

16. 8. Družinska pedagogika Tipi družin • jedrna (nuklearna) • razširjena (vertikalno  generacijsko – stari starši horizontalno  sorodstvo) • sestavljenje (več jedrnih)

17. 8. Družinska pedagogika Funkcije družine • čustvena • socializacija • integrativna • reproduktivna • ekonomska

18. 8. Družinska pedagogika Sodobna nuklearna družina • partnerska, nuklearna družina, ki je prostorsko, ekonomsko, emotivno ločena ter neodvisna od sorodstva • bilateralno sorodniški sistem, ki se zasnuje na zakonsko zvezi  ni priviligiranega sorodstva • njene temeljne vrednote temeljijo k racionalnosti • znotraj družine obstaja močna diferenciacija vlog

19. 8. Družinska pedagogika Trendi družinskega življenja v Sloveniji in EU • pluralizacija družinskih oblik in načinov življenja • upadanje števila rojstev • upadanje pomena poroke • naraščanje razvez

20. 8. Družinska pedagogika Trendi družinskega življenja v Sloveniji in EU • naraščanje enostarševskih družin • naraščanje reorganiziranih družin • naraščanje samskih gospodinjstev • spremembe v družinskih življenjskih potekih – na začetku ter obdobje »praznega gnezda«

21. 8. Družinska pedagogika Vzroki za razveze • zakonska zveza ni več poglavitni mehanizem prenosa lastnine in družbenega statusa (ugleda) • spremenjen družbeni položaj žensk • liberalizirana razvezna zakonodaja • spremenjena pričakovanja v zvezi z zakonsko zvezo • spremenjen odnos družbe do razvez • sekularizacija • demografski razlogi: podaljšana pričakovana dolžina življenja • naraščanje privatizacije družinskega življenja (socialni nadzor je nižji)

22. 8. Družinska pedagogika Vpliv razveze na otroke • obstoj otrok povsod znižuje divorcialiteto (posebej v prvem letu in pri dečkih) • dve popularni stališči: • da razveza zmeraj prizadene otroka (psihološki) • da jih ne prizadenejo nič več, kot bi jih, če se konfliktni starši ne bi razvezali • možnost širjenja socialnih mrež (razširjeno sorodstvo)

23. 8. Družinska pedagogika Vpliv razveze na otroke • temeljni dejavniki vpliva: • starost otrok (kulpabilizacija versus egocentrizem); manjši otroci se samookrivljajo za razvezo staršev, starejši otroci se obnašajo egocentrično • število otrok (več otrok, manj psiholoških posledic) • obstoj podpornih odraslih (sorodstvo) • odnos z vsakim staršem posebej • raven konflikta staršev • pogostost stikov s perifernim staršem (zelo velika verjetnost je, da periferni starš izgubi stike z otrokom) – ali so moški bolj nagnjeni k temu, da emotivno pozabijo na svoje otroke (tudi pri ženskah so enake tendence)

24. 8. Družinska pedagogika Nasilje v družinah • poznamo več vrst nasilja: fizično (najbolj vidno), psihično in spolno • psihološko nasilje je težko definirati, ker meje niso postavljene • spolna struktura storilcev: moški; žrtve pa so večinoma otroci do 7 leta in nato ženske

25. 8. Družinska pedagogika Nasilje v družinah Pogostost nasilja v družini: • ena od 5-ih žensk pretepenih v družini • 14% posiljenih in 4 od 5, ki so bile posiljene v družini, trpijo tudi druge oblike nasilja, ki se ponavlja • 1 od 8 deklic in 1 od 12 dečkov so bili v otroštvu žrtve spolnega nasilja, storilci so predvsem družinski člani

26. 8. Družinska pedagogika Vzroki za nasilje v družinah • monistično razumevanje družine (predstave družine o azilu, sestavljena iz moža in žene ter otrok), kar od te predstave odstopa, so konflikti, zapiranje v ožjo družino – ni prijateljev, sorodniških vezi • v družbah gojimo visoko toleranco do nasilja v družini (celo vzpodbujanje), demokracija izgine v domačem okolju, v javnosti pa demokratična pravila sprejemamo, sami ne vstopamo v zasebne sfere sosedov • sodobna privatizacija družin (manj sorodniških skupnostnih podpor, nadzorov pomoči) • spremenjene ženske (avtonomnost, samozavest; moški imajo pri tem težave in različno reagirajo – z nelagodnostjo, agresivnostjo)