70 likes | 218 Views
Organiziranost politike razvoja podeželja EU: domet vrednotenja ?. Predstavitev rezultatov Vmesnega vrednotenja PRP za obdobje 2007-2013 Slovensko društvo evalvatorjev Ljubljana, 4. februar 2011. Luka Juvančič. Evalvacijski krog in logika javnih intervencij.
E N D
Organiziranost politike razvoja podeželja EU: domet vrednotenja ? Predstavitev rezultatov Vmesnega vrednotenja PRP za obdobje 2007-2013 Slovensko društvo evalvatorjev Ljubljana, 4. februar 2011 Luka Juvančič
Evalvacijski krog in logika javnih intervencij • Ureditev postopkov vrednotenja načeloma konsistentna s teorijo… Predhodno Vmesno Naknadno
Formalni okvir vrednotenja • Deset let skupnega formalnega okvira vrednotenja, CMEF • Obsežen sistem skupnih kazalnikov, smernic za vrednotenje, „obveznih“ evalvacijskih vprašanj… • natančna navodila, strokovna podpora, sintezna poročila z rezultati vrednotenj • Poudarek na kvantifikaciji kazalnikov • deduktivna intervencijska logika • Program → € → ukrep → donos → rezultat → vpliv • Implicitne predpostavke: • Enostavni, linearni odnosi • Ni interakcije med ukrepi • Ocenjevanje PRP neodvisno širšega konteksta
Mnenje o vrednotenju - deležniki • Ocenjevanje vplivov je ključno • Problem časovnega prekrivanja med postopki vrednotenja in programiranja • Večja vključitev socialnih partnerjev • „Čigav je PRP?“ • Učenje ‚kulture vrednotenja‘: komunikacija → občutek lastništva → odgovornost • Rezultati vrednotenj (pre?)malo uporabljani • težave s časovno razporeditvijo • obsežna, tehnična, težko razumljiva poročila • Neformalni načini ocenjevanja vplivov, ‚uradnih‘ ocen ne potrebujemo? • Nepripravljenost delitve rezultatov s širšo javnostjo?
Mnenje o vrednotenju - ocenjevalci • Organi upravljanja "se vedno bolj zanimajo za rezultate ocenjevanja • Še posebej naklonjeni ugotovljenim pozitivnim vidikom… • CMEF • Skupni pristop k vrednotenju istega ukrepa (npr. 121) v različnih kontekstih/okoljih možen in smiseln? • Paradoks: podatkovno in analitično zahteven, vendar preozek okvir vrednotenja (npr. vrednotenje specifičnih/nemerljivih učinkov) • ‚Sive lise‘ v kazalnikih (npr. kakovost življenja, zaščita tal, šibko na osi 2) • Neustrezni/nezadostni pristopi v ocenjevanju specifičnih vsebin (npr. LEADER)
Priporočila za izboljšanje • Spodbujati ‚kulturo vrednotenja‘ • Več, zgodnje in stalno sodelovanje zainteresiranih strani • dober (oseben,odprt) odnos med OU in ocenjevalci, redno javno poročanje • metodologije črpajoče iz dobrih praks, ‚pogled čez plot‘, novi pristopi (npr. standardi kakovosti, neodvisne recenzije) • Razumljivost, berljivost poročil • Novi pristopi • Uporaba kvantitativnih in kvalitativnih pristopov (‚izgubljeni v številkah‘) • Merjenje dolgoročnih učinkov • Specialne (tematske, območne) študije, kombiniranje s študijami primerov za ugotovitev vzročnih povezav… • Institucionalno učenje ‚ ‘: