Epa cardio – predstavitev rezultatov

1. Epa cardio – predstavitev rezultatov Davorina Petek Katedra za družinsko medicino Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana

2. Cilj raziskave • Presečna raziskava o značilnostih srčno-žilne preventive v osnovnem zdravstvu evropskih držav: informacija in podpora družinskim zdravnikom in nacionalnim zdravstvenim sistemom • Izhaja iz EPA projekta: razvoj kazalnikov za oceno ambulante Modul preventiva

3. Faze projekta • Razvoj kazalnikov srčno-žilne preventive • Razvoj instrumenta za oceno srčno-žilne preventive in pilotsko testiranje • Analiza nacionalnih programov SŽ preventive • Mednarodna presečna raziskava • Pregled literature o sporazumevanju glede tveganja in načinih za oceno tveganja • Predstavitev rezultatov Modul preventiva

5. Skupine tveganja za SŽB • Ljudje z nizkim tveganjem SŽB (18-44 let) • Skupina visoko ogroženih znotraj primarne preventive • Ljudje z izraženo SŽB Modul preventiva

6. Kazalniki kakovosti - 4 ključna področja • Življenjski slog, obravnava življenjskega sloga • Zapis o življenjskem slogu • Zapis o svetovanju • Klinični proces in izid • Zapis o izvedenih meritvah, testih (RR, hol) • Vrednost - nivo testa • Predpis ustreznih zdravil • Napotitev • Ocena SŽ tveganja • Sporazumevanje – svetovanje o tveganju SŽB • Organizacija SŽP in ambulante • Infrastruktura ambulante • Osebje • Informacije • Kakovost in varnost • Pogled in izkušnja bolnika Modul preventiva

7. Koncept validacije • Kazalnik: za vse bolnike s SŽB je v kartoteki zapis o vrednosti holesterola (cel.H, HDL, LDL) vsaj 1x v zadnjih 15 mesecih • Področje: klinična oskrba • Skupina: zapis Modul preventiva

8. Primeri predlaganih kazalnikov 1 • Pri vseh bolnikih, starih ≥ 16 let, mora biti vsaj enkrat zapisan kadilski status (glejte slovarček). • Pri vseh kadilcih mora biti vsaj en (glejte slovarček) zapis o danem nasvetu za prenehanje kajenja (glejte slovarček). • Pri vseh bolnikih, starih ≥ 16 in ≤ 55 let, mora biti vsaj enkrat v zadnjih 5 letih zapisana vrednost krvnega tlaka. • Pri vseh bolnikih s hipertenzijo je treba sistolični krvni tlak vzdrževati < 140. • Pri vseh bolnikih z diabetesom, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, je treba zapisati, da jim je bilo ponujeno zdravljenje z zaviralci ACE. Modul preventiva

9. Primeri predlaganih kazalnikov 2 • Pri vseh bolnikih, starih ≥ 35 let, je treba zapisati, da je bila ponujena ocena tveganja kardiovaskularne bolezni s standardizirano metodo (glejte slovarček). • Pri vseh osebah s tveganjem kardiovaskularnega dogodka (glejte slovarček) ≥ 20 % (v 10 letih) je treba zapisati, da je bil vsaj enkrat v zadnjih 15 mesecih ponujen specifičen nasvet o življenjskem slogu (glejte slovarček). • Vsi splošni zdravniki se morajo v zadnjih 5 letih udeležiti ≥ enega usposabljanja/nadaljevanja medicinskega izobraževanja o kardiovaskularni bolezni Modul preventiva

10. Primeri predlaganih kazalnikov 3 • Zdravstveni karton naj vsebuje natančne podatke trenutno predpisanih zdravil. • Ambulanta naj ima vsaj enkrat v zadnjih 15 mesecih skupinski sestanek o izboljšanju kakovosti, povezani s kardiovaskularno boleznijo. • Vsem bolnikom z ugotovljeno kardiovaskularno boleznijo (koronarno srčno boleznijo, možgansko kapjo, TIA ali periferno vaskularno boleznijo – glejte slovarček) je treba ponuditi osebni načrt za samooskrbo • Pri vseh bolnikih je treba zapisati njihovo pripravljenost spremeniti življenjski slog. Modul preventiva

11. Delphi proces validacije kazalnikov - CILJI • da se poleg dokazov iz raziskav pridobi in upošteva mnenje ekspertov področja, saj so nekatera področja kakovosti bolje določena s konsenzom ekspertov kot z dokazi randomiziranih raziskav. • ponovljivost postopka: ali s ponovitvijo metode razvoja dobimo iste kazalnike kakovosti? Modul preventiva

12. Uporabnost kazalnikov • Kriterij sprejemljivosti: kazalnik je sprejemljiv tako za tiste, katerih oskrbo meri kot za izvajalce. • Kriterij izvedljivosti: ali je mogoče pridobiti veljavne, zanesljive in konsistentne podatke. Odvisno od informacijskega sistema • na nivoju zdravstvenega sistema, • na nivoju zdravstvenih organizacij • na nivoju medicinskih kartotek. • Kriterij zanesljivosti: ali lahko pridobimo podatke z minimalno mersko napako, če primerjamo med seboj primerljive izvajalce • Kriterij občutljivosti na spremembo: ali kazalnik zazna spremembe v kakovosti • Kriterij napovedne vrednosti: ali lahko s kazalnikom napovemo kakovost oskrbe Modul preventiva

13. Potek validacije • 650 → 202 kazalnika v oceni • 10 – 14 ekspertov iz 10 evropskih držav • Kriteriji ocenjevanja • Jasnost: (1=pomen kazalnika je nejasen, 9= pomen kazalnika je zelo jasen ) • Pomembnost oziroma veljavnost (1=popolnoma nepotrebno, 9=zelo potrebno) • Izvedljivost (1=povsem neizvedljivo, 9=povsem izvedljivo) • Validacija: mediana ≥ 7, konsenz odstotek skupne ocene, ki se je nahajala znotraj tristopenjskega območja devetstopenjske lestvice. Odstotek je bil odvisen od števila sodelujočih ekspertov znotraj posamezne države (približno 78 – 82 %). Modul preventiva

14. Modul preventiva

15. Analiza SŽ preventive Epa cardio • 3641 mladih odraslih (18-45 let) • 5106 bolnikov z visokim tveganjem • 6085 bolnikov s koronarno srčno boleznijo • 283 ambulant iz 10 držav (Nemčija, VB, Francija, Belgija, Nizozemska, Avstrija, Slovenija, Španija, Švica, Finska) Modul preventiva

16. Opis instrumenta obrazec za zbiranje podatkov iz zdravstvenih kartonov bolnikov (AUDIT) vprašalniki za bolnika vprašalnik za oceno ambulante intervju zdravnika oziroma predstavnika ambulante Izola_VŠZI

17. Instrument - AUDIT • Demografski podatki • Kazalniki kakovosti • Preverjen dejavnik tveganja(ali je v zadnjih 15 mesecih izmerjen RR) • Opravljeno svetovanje glede življenjskega sloga (ali je v zadnjih 15 mesecih svetovano prenehanje kajenja/označena motiviranost • Kakšne so vrednosti dejavnikov tveganja Izola_VŠZI

18. Instrument - vprašalniki za bolnika • demografski podatki (spol, starost, izobrazba, zaposlitev, zakonski stan), socioekonomski položaj • bolnikova samoocena zdravja, • podatki o uporabi zdravstvenih storitev in trajanju izbire osebnega zdravnika • seznam kroničnih bolezni po podatkih bolnika • podatki o zdravstvenem stanju (kakovost življenja) • podatki o rednosti jemanja zdravil • podatki o zadovoljstvu z zdravnikom • podatki o življenjskem slogu: • telesni aktivnosti (vprašalnik RAPA) • prehrani (vprašalnik REAP-S) • kajenju (vprašalnik MID-SIZED Model) Izola_VŠZI

19. Instrument - ocena ambulante, intervju uporaba informacijske tehnologije, organizacija srčno-žilne preventive, projekti za izboljšanje kakovosti, zadolžitve osebja ambulante v srčno-žilni preventivi v ambulanti velikost in obremenjenost ambulante vodenje dokumentacije v zvezi s SŽB, izvajanje SŽ preventive, izobraževanje zdravstvenega osebja, sodelovanje pri projektih SŽ preventive. Izola_VŠZI

20. Prevod vprašalnikov Dva prevajalca z maternim jezikom slovenščino neodvisno pDrevedeta vprašalnike v slovenski jezik. Po neodvisnem prevodu v pogovoru dosežeta konsenz glede vseh razlik med prevodoma. Dva neodvisna prevajalca prevedeta vprašalnike nazaj v angleščino. Oba prevajalca dosežeta konsenz med originalno angleško verzijo in obratnim prevodom. Sledi kognitivni preizkus vprašalnikov: intervju 5 bolnikov, kjer bolniku preberemo vprašanja, vprašamo za odgovor in za razlago odgovora. Označimo področja slabega razumevanja teksta ali druge težave. Sledi razgovor s prevajalci glede morebitnih popravkov. Izola_VŠZI

21. Izola_VŠZI

22. Mladi odrasli Stališča populacije mladih Ni za oceno oskrbe v splošni ambulanti Ne temelji na kazalnikih kakovosti Modul preventiva

23. Receivinglifestyleadvice in generalpracticehelpfulforyou? Agree Modul preventiva

24. Receivinglifestyleadvice in generalpracticehelpfulforyou? Agree Modul preventiva

25. Receivingfollowing items helpfulforyou? Agree Modul preventiva

26. Zaključki Skupnost meni, da moramo delovati za izboljšanje življenjskega sloga populacije, vendar mnogi mladi odrasli za te nasvete niso sprejemljivi Najbolje je sprejet nasvet o telesni dejavnosti, posebej v Belgiji, Franciji inSloveniji (=najboljša oskrba?) Svetovanje o življenjskem slogu je najbolj učinkovito, če je individualno Potrebni so močnejši dokazi o učinkovitosti in izvedljivosti v vsakodnevni praksi Modul preventiva

27. Bolniki z visoko ogroženostjo za SŽB Presečna raziskava z uporabo kazalnikov kakovosti Definicija visoke ogroženosti različna glede na nacionalne smernice Modul preventiva

28. Recording of risk factors Modul preventiva

29. Recordedlifestyleadvicegiven in previous 15 months Modul preventiva

30. Zaključek Nobena država ni zelo natančna v zapisovanju dejavnikov tveganja (posebej ITM in kajenje) Najboljši zapisi: Francija ITM, Anglija kajenje, več držav RR in holesterol Slabši rezultati glede svetovanja o življenjskem slogu so lahko posledica slabe dokumentacije in/ali slabega izvajanja Najboljši rezultati: Francija za telesno aktivnost, Anglija za kajenje, Slovenija za celostno svetovanje Modul preventiva

31. Koronarni bolniki • Presečna raziskava z uporabo kazalnikov kakovosti • Definicija koronarne bolezni na podlagi šifre po MKB 10 v računalniškem izpisu diagnoz (register?) Modul preventiva

32. Recording of risk factors Modul preventiva

33. Recordedlifestyleadvicegiven in previous 15 months Modul preventiva

34. Recordedpreventivemedicaltreatments Modul preventiva

35. Zaključek Belgija, Francija, Anglijanajboljši zapisi za ITM, RR, holesterol Zapis o svetovanju glede življenjskega sloga najboljši v Franciji, Angliji in Sloveniji Predpisovanje statinov najboljše v Angliji, antitrombotična terapija v Sloveniji, na Finskem in v Švici Modul preventiva