130 likes | 382 Views
PREDMET: TEORIJA CIVILNE OBRAMBE I LETNIK: 4. OBSEG: 2+2, 2+2, 120 NOSILEC: izr. prof. dr. Marjan MALEŠIČ Študijsko leto 200 1 /200 2 1. Vsebina predmeta
E N D
PREDMET: TEORIJA CIVILNE OBRAMBE ILETNIK: 4. OBSEG: 2+2, 2+2, 120NOSILEC: izr. prof. dr. Marjan MALEŠIČŠtudijsko leto 2001/2002 1. Vsebina predmeta Pri predmetu teorija civilne obrambe se ukvarjamo s civilnimi (nevojaškimi) sestavinami sistema nacionalne varnosti, kot so ‘varstvo pred nesrečami’, obrambno-zaščitni ukrepi na gospodarskem področju (gospodarska obramba v kontekstu ekonomskega dejstvovanja), varnostni ukrepi na političnem področju (predvsem v civilni družbi in sferi oblasti), delovanje množičnih občil v kriznih razmerah (psihološka obramba v kontekstu psihološkega dejstvovanja) ter državljanska- neoborožena in nenasilna obramba. Civilno obrambo preučujemo kot relativno samostojen segment sistema nacionalne varnosti, ki predstavlja stičišče drugih družbenih podsistemov, predvsem političnega, gospodarskega, kulturnega (v najširšem smislu besede) in vojaškega. Temeljni vsebinski sklopi predmeta so:a. Civilna obramba kot predmet preučevanja obramboslovja.b. Teoretična konceptualizacija civilne obrambe in njena umestitev v sistem nacionalne varnosti.c. Struktura in organiziranost sestavin civilne obrambe.č. Mednarodnoprimerjalni pristop k problematiki civilne obrambe (civilna obramba v evropskih in drugih državah, v EU in NATO; primerjava z vidika: navezanosti na druge družbene podsisteme, organiziranosti, vsebine delovanja, vodenja in poveljevanja, usposabljanja, priprav za delovanje ob nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni, planiranja delovanja in financiranja).Krizni menedžment v evropskih državah.d. Mednarodnopravni vidik civilne obrambe (mednarodnopravni status sestavin civilne obrambe, civilna obramba v luči mednarodnega vojnega in humanitarnega prava).e. Empirična presoja civilne obrambe (izsledki domačih, tujih in mednarodnih raziskav o tej problematiki).
2. Študijska literatura • Dolenc, Anton (ur.) (1989): Ženevske konvencije. Medicinski razgledi, Ljubljana. • Izbrana besedila (sistemi civilne obrambe) iz revije Ujma letniki 1987-2000. • Javorović, B. in drugi (1992): Suvremeni sustavi civilne obrane. Otvoreno sveučilište, Zagreb. • Malešič, Marjan (1997): Propaganda in War. SPF, Stochholm. • 5. Malešič, Marjan (ur.)(1996): Razvoj obramboslovne misli. Ljubljana: FDV. • 3. Obveznosti študentov ter oblike preverjanja in ocenjevanja znanja • Študent mora v študijskem letu pripraviti dva pismena izdelka (6 strani), ki sta pogoj za pristop k izpitu. Pismena izdelka nadomestita del ustnega zaključnega preverjanja znanja in s tem vplivata na njegov obseg. Končna ocena je kombinacija ocen pismenih izdelkov in ustnega zaključnega preverjanja znanja.
Tematska razdelava predmeta Teorija civilne obrambe I • Uvodno predavanje o vsebini predmeta in načinu njegove izvedbe • Civilna obramba kot predmet preučevanja obramboslovja • zgodovinski razvoj obramboslovja, • dejavniki oziroma mejniki njegovega razvoja, • načela znanstvenega delovanja, • razvoj teorije in empiričnega preučevanja (razvoj obramboslovne metodologije), • periodizacija empiričnega preučevanja civilne obrambe v Sloveniji, • teoretične perspektive sodobne varnosti kot temelj za razumevanje fenomenov vojaške in nevojaške varnosti, • krizni menedžment – teorija, metodologija in empirija (splošno). • Viri: • Malešič, Marjan. 1996. Razvoj obramboslovne misli. Ljubljana: FDV. • Malešič, Marjan. Tri teoretične perspektive sodobne varnosti. Public/Javnost, Vol. 1, (1994) 4. • Benko, Vlado. 1997. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV (izbrana poglavja). • Russett, Bruce&Starr, Harvey. 1996. Svetovna politika (prevod iz angl.). Ljubljana: FDV (izbrana poglavja). • Walt, Stephen M. International Relations: One World, Many Theories. Foreign Policy, Spring 1998. • Holsti, Ole. 1990. Crisis Management. V: Glad, Betty. Psychological Dimensions of War. Newbury Park: SAGE Publications.
Teoretična konceptualizacija civilne obrambe in njena umestitev v sistem nacionalne varnosti • nacionalna varnost in kontekst, v katerem se udejanja, • definiranje civilne obrambe, • civilna obramba v sistemu nacionalne varnosti, • legitimnost civilne obrambe in njen razvoj, • zgoščen mednarodnoprimerjalni prikaz civilne obrambe. • Viri: • Grizold, Anton. (ur.) 1992. Razpotja nacionalne varnosti. Ljubljana: FDV (izbrana poglavja). • Malešič, Marjan. 1994. Civilna obramba sodobnih držav (doktorska disertacija). Ljubljana: FDV (izbrana oglavja). • Grizold, Anton (ur.). 1998. Perspektive sodobne varnosti. Ljubljana: FDV (izbrana poglavja). • Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti RS. • Zakon o obrambi RS.
Množične migracije in begunci kot vir ogrožanja mednarodne varnosti - dejavniki, ki vplivajo na begunsko politiko držav, - begunci in /nacionalna, mednarodna/ varnost, - medijska podoba beguncev, - javno mnenje o beguncih. Viri: Pagon, Milan in Mikuš, Anica (ur.). 1998. Begunci v Sloveniji. Ljubljana: VPVŠ. Loescher, Gil. 1992. Refugee Movements and International Security. Adelphi Paper 268. London: IISS. Humboldt-Universität zu Berlin. (1999). Neues Aussiedlerprogramm 2000. Migration und Bevölkerung. No. 8 (oktober). Pastore, Ferrucio. 1998. Conflicts and Migration. A case study on Albania. Rome: CeSPI. Malešič, Marjan (et alter). Begunska politika Slovenije (v tisku). Ekološki viri ogrožanja sodobnih skupnosti (splošen pregled) - ekološka ogroženost – planetarni in nacionalni vidik, - planetarna ekološka ogroženost vs. suverenost nacionalnih držav, - ali so okoljski problemi vprašanje nacionalne varnosti? Viri: Plut, Dušan. 1995. Brez izhoda? Svetovni okoljski procesi. Ljubljana: DZS. Levy, Marc A. (1995): Is the Environment a National Security Issue? International Security, Vol. XX, No. 2. Loske, R. (1991): Ekološki kraj nacionalnih država. Međunarodna politika, št. 982.
Strateški koncepti, v katere se uvrščata ekonomsko in psihološko bojevanje - strategija posrednega nastopanja, - konflikt nizke intenzivnosti, - informacijsko bojevanje, - nevojne vojaške operacije (OOTW) Viri: Krunić, Zoran. 1997. Strategija posrednega nastopanja. Ljubljana: Unigraf. Libicki, Martin C. 1995. What is Information Warfare? Washington: NDU. Alberts, Daid S. 1996. Defensive Information Warfare. Washington: NDU. Institute for National Strategic Studies. 1997. Operations other than War. The technological dimension. Washington: NDU.
Psihološko bojevanje – psihološka obramba - odnos med psihološkim in političnim bojevanjem, - propaganda, - odnos med propagando, prepričevanjem, vzgojo in komuniciranjem, - model za preučevanje propagande, - primeri propagande iz zgodovine, - sodobni primeri propagande: vloga množičnih občil v Falklanski vojni, Zalivski vojni, vojni na Hrvaškem, vojni v Bosni in Hercegovini, ob letalskih napadih Nata na ZRJ in v mirovnih operacijah na območju nekdanje Jugoslavije, - psihološka obramba, - vloga množičnih medijev v primeru naravne, tehnične in antropogene nesreče. Viri: Malešič, Marjan, (ed.) 1997. Propaganda in War. Stochholm: SPF. Malešič, Marjan, (ed.) 1993. The Role of Mass Media in Serbian-Croatian Conflict. Stochholm: SPF. Malešič, Marjan. 2000. Peace Support Operations, Mass Media and the Public in Former Yugoslavia. Stockholm: SPF. Jowett, Garth and O’Donnell, Victoria. 1992. Propaganda and Persuasion. Newbury Park: SAGE Publications. Splichal, Slavko. 1975. Razsežnosti politične propagande. Ljubljana: FSPN. Wilke, Jurgen. 1999. Propaganda in 20th Century. Contributions to its History. New Jersey: Hampton Press. Shaw, Martin. 1996. Civil Society and Media in Global Crises. London: Pinter. le Bon, Gustave. 1989. Psihologija gomila (prevod iz franc.). Zagreb: Globus. Lauristin, Marju and Vihalemm, Peeter (eds.). 1996. “ESTONIA”. The Disaster in Estonian Media. Stockholm: SPF. Mortensen, Mauritz Sundt. 1997. Public Relations in Crisis and Disaster. Oslo: Atlantic Press.
Ekonomsko bojevanje – gospodarska obramba - odnos med nacionalno varnostjo in ekonomijo, - nasilje v funkciji doseganja ekonomskih koristi, - opredelitev ekonomskega dejstvovanja, - cikličnost uporabe ekonomskih sankcij v mednarodnih odnosih, - učinkovitost ekonomskega dejstvovanja, - obrambni ekonomski ukrepi, - ekonomsko dejstvovanje v času nastajanja neodvisne slovenske države. Viri: Malešič, Marjan. Ekonomsko vojskovanje: koncept in učinkovitost. Teorija in praksa, Vol. XXXII (1995), 7-8. Malešič, Marjan. Fragmenti iz analize vojne v Sloveniji. V: Grizold, Anton (ur.). 1998. Perspektive sodobne varnosti. Ljubljana: FDV. Keen, David. 1998. The Economic Functions of Violence in Civil Wars. Adelphi Paper 320. London: IISS. Hufbauer, Gary Clyde and Schott, Jeffrey J. 1992 (second edition). Economic Sanctions Reconsidered: History and Current Policy. Washington: Institute for International Economics.
Državljanska (nenasilna) obramba - zahodne šole nenasilja, - koncept državljanske obrambe, - teoretiki državljanske obrambe in njihov pogled na nenasilno obrambo: Sharp, Gross in Kinkelbur, Melon, Muller in Semelin, - primeri državljanske (nenasilne) obrambe, - kritika koncepta državljanske obrambe, - Klumperjev koncept državljanske obrambe. Viri: Melon, Kristijan, Miler, Žan-Marie in Semlen, Žak. 1989. Neoružani otpor (prevod iz franc.), Beograd: VINC. Sharp, Gene. 1990. Civilian-Based Defense. A Post-Military Weapons System. Princeton: Princeton University Press. Huxley, Steven Duncan. 1990. Constitutionalist Insurgency in Finland. Helsinki: SHS. Ackerman, Peter and Kruegler, Christopher. 1994. Strategic Nonviolent Conflict. The Dynamics of People Power in the Twentieth Century. Westport: Preager. Skupina avtorjev. 1991. Demilitarizacija SLO in nacionalna varnost. Ljubljana: ZPS. “Politična obramba” - “politična obramba” kot aplikacija nenasilja v političnem polju, “politična obramba” kot prilagajanje sistema oblasti kriznim razmeram.
Mednarodnopravni vidik civilne obrambe - kronologija sprejemanja pravil o civilni zaščiti, - narava pravil, - opredelitev civilne zaščite in njenih nalog, - imuniteta, zaščita in spoštovanje, - položaj civilne zaščite v razmerah okupacije, - nevtralna pomoč, - sodelovanje vojakov v zaščiti in reševanju, - identifikacijski znaki in postopki. Viri: Dolenc, Anton. 1989. Ženevske konvencije. Ljubljana: Medicinski razgledi. Jogan, Savin. 1997. Mednarodno vojno/humanitarno pravo. Ljubljana: MORS. Jakovljević, Boško. 1982. New International Status of Civil Defence.The Hague: Martinus Nijhoff Publishers.
Civilna obramba v sodobnih državah in mednarodnih organizacijah - civilna obramba na Švedskem, - v Švici,, - Veliki Britaniji, - Združenih državah Amerike, - Rusiji, - Italiji, - Nemčiji, - Avstriji, - na Hrvaškem, - v Sloveniji, - civilna zaščita v Evropski uniji, - civilno krizno načrtovanje (CEP) v Natu, - vloga Združenih narodov pri pomoči ob nesreči. Viri: Javorović, Božidar (ur.). 1992. Suvremeni sustavi civilne obrane. Zagreb: Otvoreno sveučilište. Vejl, Lorens Dž. 1991. Civilna odbrana (prevod iz angl.). Beograd: VINC. Malešič, Marjan. 1994. Civilna obramba sodobnih držav (doktorska disertacija). Ljubljana: FDV (izbrana poglavja). Palmieri, Francesco. (1996). Civil emergency planning: a valuable form of cooperation emerges from the shadow. NATO Review, March. Izbrani teksti iz revije Ujma, letnik 1987-1999.
Empirična presoja mednarodne in nacionalne varnosti in v tem kontekstu civilne obrambe Viri: Izsledki domačih in tujih raziskav.
Predvideni gostujoči predavatelji pri predmetih TCO I in II Doc. dr. Milan Orožen Adamič, Geografski inštitut Antona Melika, SAZU, Prof. dr. Dušan Plut, Geografski oddelek, FF, Prof. dr. Marko Polič, Oddelek za psihologijo, FF Dr. Adrien Treacher, Sussex European Institute, University of Sussex, Dr. Vlatko Cvrtila, Fakultet političkih znanosti, Univerza v Zagrebu, Dr. Siniša Tatalović, Fakultet političkih znanosti, Univerza v Zagrebu, Bojan Ušeničnik, MORS, Igor Nered, SCO, MORS, Prof. dr. Bengt Sundelius, Univerza v Uppsali. Dr. Eric K. Stern, National Defence College, Štokholm, Prof. dr. Karl Haltiner, Univerza v Zurichu. Predvideni strokovni obiski pri predmetih TCO I in II Sektor za civilno obrambo, MORS, Uprava Slovenskih železnic, Ljubljana, Uprava Telekoma Slovenije, Ljubljana, Uprava RS za zaščito in reševanje, MORS, Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Ig Pokrajinska uprava za obrambo Ljubljana, Inšpektorat za obrambo, Jedrska elektrarna Krško, Zaključna strokovna ekskurzija študentov 4. letnika obramboslovja (del ekskurzije se nanaša na vsebino predmetov TCO I in II).