OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE

1. OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE Primer medpredmetne povezave Avtorici: Irena Babič Vrečar in Breda Vidmar Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. IME KURIKULIARNE POVEZAVE:OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE • Raziskovalno vprašanje: Kako se učinkovito vključiti na trg delovne sile? • Skupni cilj: dijaki spoznajo spremembe na trgu delovne sile in pomen dobro napisane prošnje za delovno razmerje • Sodelujoči predmeti: EKN, POD, PK, SLO

3. IME KURIKULIARNE POVEZAVE:OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE • Pričakovani rezultat: dijaki razvijejo zmožnost samostojnega iskanja zaposlitve in uradnega dopisovanja • Evidence/dokazila To dokažejo tako, da napišejo prošnjo in c/v, znajo uporabiti pridobljeno znanje in izvedejo razgovor za službo

4. Vstopi posameznih predmetov • NOSILNI PREDMETI: podjetnišvo, ekonomija, poslovno komuniciranje • PODPORNI: slovenščina (v naslednjem šolskem letu se priključijo še angleščina, nemščina in španščina

5. IME KURIKULIARNE POVEZAVE:OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE VSEBINSKI VIDIK CILJEV A ) Podjetništvo • dijaki znajo razložiti pomemben prispevek podjetništva k zaposlovanju; • poznajo pomen zaposlovanja, samozaposlovanja in kriterije zaposlovanja v podjetju in zapisati strategijo zaposlovanja v poslovni načrt; • dijaki znajo predstaviti sodobne trende glede zaposlovanja v Sloveniji in vpliv recesije na zaposlovanje.

6. IME KURIKULIARNE POVEZAVE:OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE VSEBINSKI VIDIK CILJEV B) OIV – Poslovno komuniciranje • dijaki razumejo pomena dobro napisane prošnje in priprave na poslovni razgovor; • poznajo pravila za pisanje prošnje, c/v C) Ekonomija • dijaki znajo definirati plačo, gospodarski pomen plače; • dijaki razumejo vlogo sindikatov v pogajanjih med delodajalci in delojemalci; • dijaki znajo pojasniti in analizirati razloge za odpuščanje delavcev.

7. IME KURIKULIARNE POVEZAVE:OZAVEŠČANJE SPREMEMB NA TRGU DELOVNE SILE IN SAMOSTOJNO ISKANJE ZAPOSLITVE VSEBINSKI VIDIK CILJEV D) Slovenščina • dijaki znajo razčleniti besedilo (poljudnoznanstveni članek), tj. določiti: okoliščine njegovega nastanka, namen tvorca besedila, prevladujoče pomensko razmerje, vlogo in pomen danih besed, BZ, nebesednih spremljevalcev besedila; • dijaki znajo vrednotiti besedilo, svoje mnenje pa utemeljiti s strokovnimi argumenti; • dijaki znajo samostojno napisati uradno prošnjo in ovrednotiti zapise sošolcev

8. PROCESNI VIDIK CILJEV • Dijaki razvijajo sposobnost za kritični premislek, • sposobnost kritičnega analiziranja, • sposobnost predstavljanja idej in argumentiranja, • naučijo se sistematičnega pristopa, • razvijajo sposobnost dela v skupini, • razvijajo zmožnost dopisovanja

9. Dejavnosti dijakov • Ekonomija Na osnovi delovnih listov dijaki v skupinah ugotavljajo pomen plače, zgodovinsko vlogo sindikatov in luščijo razloge za odpuščanje delavcev. Pripravijo prosojnice ali plakat in poročajo

10. Dejavnosti dijakov Podjetništvo • Dopolnijo poglavje o zaposlovanju v poslovnem načrtu. • Izvedejo razgovor za službo (igra vlog).  • Pogovor s podjetnikom/podjetnico, napišejo poročilo.

11. Dejavnosti dijakov • OIV – poslovno komuniciranje Komentirajo film – prvi vtis (napišejo poročilo), na spletu pregledajo primere c/v jev in si ogledajo spletno stran Zavoda za zaposlovanje, prinesejo razpis iz časopisa, napišejo c/v

12. Dejavnosti dijakov • Slovenščina • Dijaki se pogovarjajo v skupini, odgovarjajo na vprašanja ter samostojno in ustvarjalno oblikujejo miselni vzorec. • Dijaki poročajo o svojih ugotovitvah s pomočjo zapisov na prosojnici, ostali na koncu vrednotijo posamezne predstavitve. • Dijaki delajo v skupinah, sledijo navodilom – sestavljajo posamezne dele prošnje, poimenujejo posamezne dele … • Dijaki sledijo navodilom, napišejo prošnjo. En dijak v skupini jo nato predstavi ostalim skupinam. • Dijaki vrednotijo zapis posameznih prošenj in govorni nastop dijaka

13. ZAKLUČEK IN REFLEKSIJA Raziskovalno vprašanje (Kako se učinkovito vključiti na trg delovne sile?) smo skozi proces preko načrtovanja, dejavnosti in rezultatov realizirali Preverjanje: delovni listi in pogovor z dijaki Refleksija: anketni list Ali je bila povezava podjetništva in slovenščine smiselna? • Da - 20 • Ne - 5

14. Refleksija Je pripomogla k tvojemu lažjemu in celostnemu razumevanju obravnavane snovi? • Da. • ker sem bolj sodelovala, • bilo je bolj zanimivo, • delo v skupini mi omogoča večje sodelovanje, miselni vzorci pa lažje razumevanje, • ker smo delali isto snov, si lažje zapomnimo, • namesto da bi se učil isto snov dvakrat, se samo enkrat, • prihranili smo čas, • dvakrat slišiš isto stvar, • večkrat kot je razložena snov, jasnejša je, • večkrat kot slišiš, bolj utrdiš. • Ne. • vsak predmet ima svoje stališče, • snov ni zahtevna, zato se mi povezava ne zdi smiselna, • ker SLO nima hude povezave s POD.

15. Refleksija Kaj ti je bilo pri izvedbi takšnega pouka všeč in kaj ne? VŠEČ • bolj sproščen pouk, drugačno vzdušje, večja dejavnost posameznika, povezanost v skupini, • delo v skupini, • ker smo le delno pojasnili povezavo med predmeti, • aktualnost člankov in povezovanje, • pisanje prošenj, ker nam bodo v pomoč v prihodnosti, • da smo delali v skupini, ne pa samo pisali in poslušali kot po navadi, • aktualnost teme. NI BILO VŠEČ: • pomanjkanje časa.

16. Vaša vprašanja