Alamut in slovenski nacionalni interes

1. Alamut in slovenski nacionalni interes Žan Meglič, 3. Ga

2. Alamut je izšel leta 1938 pri založbi Modra ptica • Prvič je bil ponatisnjen leta 1958, nato pa še leta 1984, 1988 in 2002… • Najprej je bil preveden v češčino in srbščino po 2. sv. vojni, od konca 80. let pa še v FRA, ITA, HRV, NEM, TUR, PER. • Najbolj znan slovenski roman v tujini

3. Alamut je takoj po izidu na slovenskem dobil kar precej kritik: • Citat iz kritike Tineta Debeljaka pravi, da je mešanica filozofiranja in “erotičnih osladnosti,” ki že prekašajo meje umetnostnega pripovedovanja in se bližajo kinematografski dražljivosti in niso prava literatura, temveč filozofski spis, ki ga Bartol zaman skuša oživeti v ljudeh. • Filip Kalan v levičarskem Časopisu Sodobnost (1939, 132-36). Bil je najbolj neizprosen, celo strupen, saj ga je skritiziral v zapisu Zastavica za bedake . Primerjal ga je s piscem kriminalk in ga s tem uvrstil med avtorje trivialnih žanrov. Očital mu je otroško nedozorelo naziranje in samovšečnost ter pozval bralce naj se ne norčujejo preveč. Priznal mu je bistrost in kombinatorični, šahovski um in solidno, gladko pripovedovanje. Tine Debeljak

4. Pozitivne ocene niso bile tako stremljive in zanimive kot negativne: • Pozitivne kritike pa mu je dodelil rojak Lino Legiša, ki pa je zgodbo nekako primerjal slovenski zgodovinski usodi: “Majhni smo on v obupanem položaju” • Stane Mikuž je v katoliškem Domu in svetu (1939, 165-69) Alamut obravnaval kor primer filozofskega romana, podobnega Mencingerjevemu Abadonu. Bartolovo ničejanstvo je podrejeno “borbi zoper tuje gospodarje.” • Ivan Grahor je uvrstil Alamuta med troje “mogočnih pripovednih del,” ki so zaznamovala leto 1938. Lino Legiša Stane Mikuž

5. Največja ovira na Alamutovi poti na slovenski literarni parnas je bil Josip Vidmar: • “V svojih spominih ni le razložil, kako ga je Bartol “prosil,” naj mu odstopi Alamutovo zgodbo, ki jo je Vidmar našel pri Marcu Polu in jo v 20. letih pripovedoval v Parizu zbrani slovenski družbi, ampak je izjavljal, da Bartolovega pisanja nikoli ni štel v pomembno literaturo, ker ima sicer dokaj bistrega umovanja, manj pa uma in okusa in morda še preprostega ustreznega čustva.” • Kako se je Bartol odzval kritikom: • “Le to sem čutil, da me ocenjevalci niso vedeli pravzaprav kam dejati in da je šlo tisto, kar je pisalo o mojem delu, zvečine mimo tega, kar sem bil napisal.” Josip Vidmar

6. Dojemanje Alamuta kot metafora slovenske družbe • Organizacija TIGR, načrtovanje atentatov na italijansko fašistično oblast je nedvomna vzporednica samomorilskim fedaijem v Alamutu • Utrdba Alamut, ki se je prisiljena braniti pred preštevilnimi sovražniki je podoba Slovenije, ki jo ogrožajo številnejši sosedje

7. Uspeh Alamuta na slovenskem je vzporeden prevodnim rekordom, ki jih roman dosega v tujini. • Tujci so roman bolj ali manj odkrili šele po terorističnem napadu na New York in Washington(9.11.2001) • Alamut je v tujini uspešen kot popularno berilo, ki ne potrebuje obširne kritiške, analitične ali interpretativne spremljave.

8. Viri in literatura: • Filozofija in literatura, Miran Hladnik: Alamut in slovenski nacionalni interes • http://eltip.si/alamut/files/skenirano.pdf Hvala za pozornost.