dr. Mile Dolenc Napake pri sklepanju pogodb

1. Portorož, 11. in 12. februar 2008 dr. Mile DolencNapake pri sklepanju pogodb

2. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Teorija volje ali teorija izjave? Volja in izjava volje

3. Način izražanja volje • z izrecno izjavo volje, • s konkludentnim ravnanjem in • s takoimenovanim "zgovornim" molkom.

4. Subjektivni dejanski stan pogodbe • volja za storitev dejanja, • zavest o izjavi, • poslovna volja

5. Trierska vinska dražba • Tujec, oseba K, je v nekem kraju naletel na vinsko dražbo. Ker je v množici ljudi opazil svojega prijatelja, je dvignil roko, da bi mu pomahal. Po dražbenih običajih je pomenil vsak dvig roke zvišanje ponudbe (cene), česar pa oseba K ni vedela. Izdraževalec, oseba P, je dvig roke razumel kot zvišanje cene, jo sprejel in dodelil osebi K izdraženi sod vina. Od njega je zahteval plačilo kupnine in prevzem vina. Oseba K se je razkačeno branila, da je zgolj pozdravila svojega prijatelja in da vina ni hotela kupiti.

6. 20. člen OZ • Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče. • Vendar odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. • Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo. • Če se stranki drugače ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroške s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroške pa trpita v enakih delih.

7. Sodba VS II Ips 578/2000, z dne 24.5.2001 • „Ob takem dejanskem izhodišču je odločitev obeh sodišč o zavrnitvi tožnikovega odškodninskega zahtevka materialno pravno pravilna. Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od pogajanj po drugem in tretjem odstavku 30. člena ZOR je, da je sploh že šlo za pogajanja, ne pa za neka drugačna, neformalna iskanja informacij o možnostih za sklenitev pogodbe.“

8. Sodba VS III Ips 66/2001, z dne 23.1.2002 • „Stranki sta se še pogajali in je zato zvišanje cene za nepremi čnine imelo pravni pomen, kakršnega ima nasprotna ponudba. Zvišanje cene za nepremičnine se je nanašalo na pogodbeno sestavino, glede katere sta stranki pred tem že dosegli soglasje. Vendar pa sprememba ponudbe v teku pogajanj niti v takšnem primeru ne pomeni nevestnega ali nepoštenega ravnanja, saj kupna pogodba ni bila sklenjena, ponovni začetek pogajanj o pogodbenih sestavinah, glede katerih je že bilo doseženo soglasje, pa po določilih ZOR nima pravnih posledic. Poleg tega je zvišanje ponujene cene temeljilo na cenitvi in torej na stvarnih razlogih.” • “ Toženi stranki torej ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Ker tožena stranka ni povzročila prekinitve pogajanj brez utemeljenega razloga, je njena odškodninska odgovornost na temelju analogne uporabe tretjega odstavka 30. člena ZOR v povezavi z 12. členom ZOR izključena.“

9. Sodba VS II Ips 433/96, z dne 25.2.1998 • „Odprto zato ostane le še vprašanje, ali je tožena stranka s tem, da se njen zastopnik dne 2.6.1992 ni zglasil pri tožeči stranki, čeprav sta bila dogovorjena, brez utemeljenega razloga opustila pogajanja za sklenitev zavarovalne pogodbe in s tem tožeči stranki povzročila škodo (3. odstavek 30. člena ZOR). Za odgovor na to vprašanje pa je odločilna dejanska ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožeča stranka ves čas pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe (tedaj od 29.5.1992 do vključno 2.6.1992) ni razpolagala z denarjem, ki je bil potreben za plačilo vsaj prvega obroka premije...“.

10. Sodba VS III Ips 20/2001, z dne 13.12.2001 • „Drugostopenjsko sodišče je odločilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z razpisom povabila določene projektne organizacije k izdelavi idejne arhitektonske rešitve objekta in ureditve zemljišča za poslovni center B., arhitektonsko rešitev tožeče stranke pa je razpisna komisija izbrala kot najustreznejšo. Ker toženi stranki s tožečo stranko nista sklenili pogodbe o izdelavi celotne tehnične dokumentacije za poslovni center, oziroma je nista povabili, naj odda ponudbo za izdelavo omenjene dokumentacije, kar bi bili dolžni storiti po Razpisu, zahteva tožeča stranka od njiju plačilo odškodnine.“

11. nadaljevanje • „Tožeča stranka zahteva plačilo pozitivnega pogodbenega interesa - zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki bi jo utrpela v primeru razdrtja že sklenjene pogodbe pred izpolnitvijo pogodbenih obveznosti (primerjaj: 629. člen ZOR). Kot odškodnino zahteva namreč plačilo določenega odstotka vrednosti celotnega projekta. Tega pa ne more, ker pogodba za izdelavo celotne tehnične dokumentacije ni bila sklenjena (drugače tožeča stranka tudi v reviziji ne trdi). Čas ugotovitve, da je bila njena arhitektonska rešitev sprejeta kot najustreznejša, bi morda, glede na drugi odstavek točke 1.30 "Razpisa", lahko šteli kot čas začetka pogajanj. Zlasti dejstva za ugotovitev višine škode zaradi neuspelih pogajanj (primerjaj: 30. člen ZOR), ki jo je mogoče priznati le kot negativni pogodbeni interes, pa je tožeča stranka navajala povsem nekonkretizirano.“

15. 1. odstavek 46. člena OZ • Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

16. Bistvene zmote v Rimskem pravu • zmota o pravnem poslu (error in negotio), • zmota o osebi (error in persona), • zmota o stvari (error in corpore) in • zmota o snovi (error in substantia).

17. Upoštevne zmote v francoskem pravu • zmota o naravi pogodb, • zmota o identiteti predmeta pogodbe, • zmota o obstoju kavze, • zmota o substanci predmeta pogodbe, • zmota o osebi

18. 16. člen OZ • Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.

19. Sodba II Ips 459/92, z dne 21.1.1993 • Za sklicevanje pravnih naslednikov darovalca na nesporazum in s tem na neobstoj darilne pogodbe ne zadostujejo ugotovitve, da je darovalec imel voljo, da podari določeno parcelo, obdarjenec pa voljo da v dar sprejme drugo parcelo, ob obstoju pisne darilne pogodbe, na podlagi katere je obdarjenec vpisan kot lastnik parcele, ki jo je želel podariti darovalec.

20. Sodba II Ips 41/94, z dne 7.6.1995 • Če je pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval pooblaščenec (odvetnik) stranke, je slednja ne more uspešno izpodbijati ali zahtevati, naj se ugotovi, da sploh ni nastala, češ da se ni zavedala, kaj podpisuje. Sodišču se zato ni potrebno ukvarjati s takratnim duševnim stanjem stranke, njenimi napakami volje ipd.

21. Sodba II Ips 519/98, z dne 24.2.1999 • Obe nižji sodišči sta dobršen del obrazložitev svojih sodb namenili prav ugotovitvi, da je četrta tožeča stranka podpisala dogovor, ki ga zaradi svoje slabovidnosti ni mogla prebrati, v prepričanju, ki ga je pri njej ustvaril toženkin posrednik - da podpisuje nekaj v zvezi s toženkinim sinom, ne pa da se dogovorjena kupnina povišuje za 5.000 DEM v korist toženke. Zadevna dela obrazložitev sta jasna, navajata dokaze, na podlagi katerih sta se sodišči prepričali o teh okoliščinah, in sta sad logičnega sklepanja. • Skratka, dogovor ne veže ne četrte tožeče stranke ne drugih tožnikov, ker pogodba, pravno gledano, ni nastala oziroma je listina o njej absolutno nična.

22. Sodba in sklep II Ips 57/2003, z dne 29.1.2004 • Za nesporazum po 63. členu ZOR gre torej pojmovno lahko le pri neujemanju izjav volj pogodbenih strank, zaradi česar pogodba med strankami ne nastane. V fazi, ko se šele oblikuje volja strank za sklenitev pogodbe, pa ni mogoče govoriti o nesporazumu med strankami. Zato je pritrditi sodišču druge stopnje, ki trditev tožene stranke o pomotno navedeni parc. št. 183/46, kot nepravem predmetu prodajne pogodbe, ni štelo kot ustreznih za ugotovitev nesporazuma po 63. členu ZOR. Toženkina zatrjevana zmota o lastni volji ne more biti relevantna za vprašanje sporazumevanja, ko se srečata le izjavljeni volji in ko je pomembna le skladnost izjav o bistvenem, torej tudi o predmetu pogodbe.

23. Sklep II IPs 221/2005, z dne 28.3.2007 • Navedeno velja še toliko bolj zato, ker se zmota v obravnavanem primeru nanaša na sam predmet pravnega posla: gre za vprašanje, ali je tožnik prvemu tožencu odstopil svoj celoten oporočni dedni delež (torej tudi domačijo) ali pa mu je odstopil le svoj delež njive. Ta tip zmote je t.i. zmota ovira, ki jo ureja posebna določba 63. člen ZOR pod nadpisom nesporazum.

24. Sodba II Ips 348/2004, z dne 21.4.2005 • Ker sta sodišči ugotovili, da je bila prodajalka v zmoti glede na vrsto rabe parcel, ki ju je prodajala, in da je to v tolikšni meri vplivalo na običajno ceno v prometu, da za tako ceno ne bi sklenila pogodbe, sta pravilno ugotvili bistveno zmoto na strani prodajalke in nato uporabili drugi odstavek 61. člena ZOR, ki omogoča razveljavitev pogodbe. Pred tem sta se prepričali, da je bila prodajalka dovolj skrbna pri sklepanju pogodbe, saj se je na občini pozanimala za prodajno ceno kvadratnega metra travnika.

25. zmote v izjavi in zmote v vsebini • Zmote v vsebini: • zmota o uporabljenih izrazih, • zmota o pravni posledici, • zmota o podlagi in motivna zmota, • računska (kalkulativna) zmota, • zmota o osebi, • zmota o predmetu, • zmota o lastnostih, • zmota o vrednosti. • Zmote v vsebini:

26. Sodna praksa priznava • zmoto stranke, ki je sklenila izvensodno poravnavo o odškodnini za negmotno škodo zaradi trajnega zmanjšanja življenske aktivnosti še pred končanim zdravljenjem, ko se še niso pokazale vse škodne posledice; • zmoto kupca, ker se številka motorja avtomobila ni ujemala s številko motorja, vpisano v prometnem dovoljenju; • zmoto prejšnjega lastnika, ki je pri sklepanju sodne poravnave pristal na znižanje odškodnine za razlaščeno nepremičnino, čeprav to ni bilo potrebno, ker je bil stanovalec v času sklepanja poravnave že mrtev; • zmoto kupca kioska, ki je stal na tujem zemljišču, prodajalec pa mu je prikril, da je zakup zemljišča že potekel, zaradi česar je bil kupec prepričan, da lahko kiosk trajno ostane na zemljišču;

27. nadaljevanje • zmoto pogodbenih strank, ki sta v pogodbi navedli, da se prodaja cela parcela, dejansko pa je bil prodan le njen del; • zmoto tožnika, ki je toženki podaril nepremičnino, misleč, da bo s tem dosegel, da bo toženka z njim preživela ostanek življenja v izvenzakonski skupnosti, toženka pa je skupnost razdrla; • zmoto kupca, ki mu ni bila znana višina davčne obveznosti; • zmoto stranke, ki je sklenila menjalno pogodbo v prepričanju, da je stanovanje druge stranke prazno, v resnici pa ni bilo prazno.

28. 2. odstavek 46. člena OZ • Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

29. Sodba II Ips 44/2002, z dne 30.5.2002 • Tožnica je s sporazumom prevzela obveznost, da zagotovi gradbeno dokumentacijo in s tem omogoči začetek gradnje. Ko je prevzela to obveznost in s tožencem dogovorila trimesečni rok za končanje gradbenih del, je bila stvar njene presoje, v kakšnem času bo uspela izpolniti svojo obveznost glede gradbene dokumentacije in s tem postaviti tožencu začetek roka za izpolnitev njegove obveznosti. Ni ugotovljen noben opravičljiv razlog, da se ni prepričala o tem, kolikšen čas je potreben za izpolnitev njene obveznosti. Vedela pa je, da parcela ni zazidljiva. Stresne razmere ob razvezi zakonske zveze in zaradi skrhanih odnosov s tožencem ne predstavljajo opravičila za premajhno skrbnost pri prevzemanju te obveznosti ob sklepanju sporazuma.

30. 45. člen OZ (grožnja) • Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. • Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

31. Sodba II Ips 136/99, z dne 10.11.2002 • Dejanska ugotovitev: da je tožnica ob podpisu aneksa vedela kaj podpisuje, ker so se o tem predhodno dogovarjali in da kljub občutkom tesnobe in sinovem povzdigovanju glasu ni bila prisiljena v podpis; • Stališče VS: „Njenih navedb o tem, da je bila zaradi sinove grožnje prisiljena podpisati sporni aneks, sodišči prve in druge stopnje nista mogli upoštevati, ker sta ugotovili, da je tožnica sicer izpovedala o občutku tesnobnosti pri podpisovanju, vendar to ni utemeljen strah po določilu drugega odstavka 60. člena ZOR, saj iz okoliščin izhaja, da se tožnica ni bala za življenje ali za telesno ali drugo pomembno dobrino.“

32. 1. odstavek 49. člena OZ(prevara) • Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

33. Pravne posledice napak volje • nenastanek pogodbe, • izpodbojnost pogodbe, • odškodninska odgovornost, • kondicijski zahtevki

34. 96. člen OZ • Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. • Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe.

35. 1. odstavek 190. člen OZ • Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.