Velikost vesolja / (zanimiva animacija – od največjega do najmanjšega)

1. ASTRONOMIJA - OPAZOVANJE in razlaga zunajzemeljskih pojavov. ASTROFIZIKA – razlaga astronomskih pojavov s fizikalnimi zakoni . ASTROLOGIJA – o vplivu položaja in gibanja nebesnih teles na življenje na Zemlji. http:// Velikost vesolja / (zanimiva animacija – od največjega do najmanjšega) S težavo bi našli TEME o katerih bi našli več napisanega – prosojnice podajajo le kratek opis, ki “nekako sodi “ k splošni izobrazbi. ZA ZAČETEK NEKAJ MALEGA iz MNOŽICE ZANIMIVIH strani na spletu http://www.vesolje.net/ (domača stran za ljubitelje) http://www.gravitacija.com/ (stran, kjer je učitelj iz svetovnega spleta zbral in postavil nekaj zanimivih fizletov )

2. O ČLOVEKU, RADOVEDNOSTI in UČENJU • ČLOVEK – pogosto slišimo: • SKRIVNOSTNO BITJE, • ZAVESTNO BITJE, • DUHOVNO BITJE • Lahko bi preprosto rekli RADOVEDNO bitje ali bitje, ki ga žene “THAUMASIS” ( gr. ZAČUDENJE – STRMENJE). • Človek, ki v svojem iskanju odgovorov in razlag prestopa meje ZNANEGA in s svojo sposobnostjo UČENJA, podaja vedno nove TEORIJE (“THEORIA” – stopnja uvida ali sposobnost pojasnjevanja OPAZOVANEGA). ZAKAJ TAKŠEN UVOD? Preprosto, ker ob vprašanjih bivanja in smisla smatram vprašanje KJE v PROSTORU in ČASU se nahajamo za ključno pri razumevanju naše MAJHNOSTI po dimenzijah in VELIKOSTI na področju UČENJA. Kljub zavedanju, da sicer podajamo le ZAČASNE ODGOVORE NA VEČNA VPRAŠANJA, pa se preko teh odgovorov človek dokoplje do mnogih praktičnih znanj in pogosto oblikuje še svoje filozofsko stališče.

3. Pa začnimo z nekaterimi osnovnimi vprašanji. ZAHTEVNEJŠA • Kako veliko je vesolje? • Kako in kdaj bi naj nastalo? • Kakšno usodo mu napovedujemo? • Katere sile so odločilne za gibanje in pojave v vesolju? • MANJ “ZAHTEVNE” TEME • Objekti v vesolju • Naše osončje • Ozvezdja in opazovanje neba • Zgodovinski pregled

4. Kako veliko je vesolje? Za merjenje razdalj v vesolju uporabljamo naslednje enote: • ASTRONOMSKA ENOTA (povprečna razdalja med Zemljo in Soncem) ~ 150 milijonov kilometrov (uporabna za osončje) • SVETLOBNO LETO – razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu pri hitrosti ~ 300 000 km/s. • PARSEK - ~ 3,26 svetlobnih let Postopki merjenja pa so: • Triangulacija (razdaljo izračunamo iz razdalje med krajema in kotom opazovanja) • Paralaksa (kot opazovanja pri 3-eh mesecih zamika) • Rdeči premik (če se vesolje širi kot predvideva teorija velikega poka, potem se barva oddaljenejših objektov pomika proti rdeči) Paralaksa Sonca KAJ JE ODGOVOR???? – vemo, da po sedaj veljavni teoriji zaznavamo objekte oddaljene 5 MILIJARD svetlobnih let. Ne vemo pa zagotovo ali ima konec oziroma je omejeno in vase zaključeno. Ali potem obstajajo še druga vesolja?

5. Kako in kdaj bi naj nastalo? TEORIJA O VELIKEM POKU (BIG BANG) • pred 11-20 milijardami let (danes se pojavlja 13,7 milijarde let), • iz točke manjše kot atom, ničti čas in prostor, ker sta čas in prostor neločljivo povezana brez enega ni drugega (Einstein-ova relativnostna teorija), • pred velikim pokom ni bilo ničesar le čista energija, snov ni obstajala in tudi o času ni smiselno govoriti, • Opis razvoja se prične po času 0,0000000…(42 ničel)..01 sekunde od pričetka. Dokazi za veliki pok: • vesolje se širi, • temperatura ozadja 2,7 stopinji K ELVINA nad absolutno ničlo (prostornina se povečuje in posledično temperatura pada). • Odgovor: imamo čas in opis dogodkov po pričetku velikega poka, pa tudi nekaj vprašanj brez odgovora v okviru te teorije - npr: • gladkost vesolja (enakomernost) • problem ravnosti vesolja • problem strukture v vesolju (razlike v gostoti) • model prapoka naj bi bil delno nepopoln, ker ne govori nič o tem, kaj se je dogajalo pred prapokom

6. Kakšno usodo mu napovedujemo? VPRAŠANJE ŠIRJENJA, GRAVITACIJE, SNOVI in ENERGIJE Od velikega poka dalje se vesolje širi. Ali se bo širjenje nadaljevalo v nedogled? Obstaja sila, ki lahko širjenje ustavi? Odgovor: Širjenje vesolja lahko ustavi sila s katero opisujemo gibanje nebesnih teles. Imenujemo jo GRAVITACIJA. Odvisna je od mase teles in njihove medsebojne razdalje. Širjenje bi se torej ustavilo, če je mase v vesolju dovolj. Masa vesolja (gostota) pa ni znana in je vprašanje moderne znanosti. Težava je v sestavi vesolja. Ob običajni snovi namreč poznamo še: • energijo, • temno snov in • temno energijo. Od količine vseh oblik je torej odvisno ali se bo življenje končalo z neskončnim širjenjem ( TOPLOTNA SMRT) ali se bo širjenje ustavilo in gravitacija povzročila obraten proces (KRČENJE VESOLJA) in možnost periodičnega ponavljanja.

7. Katere sile so odločilne? SMO DEL VESOLJA in VSE KAR ZAZNAVAMO ali NE je NJEGOV DEL V fiziki poznamo 4 OSNOVNE SILE s katerimi opisujemo dogajanja na nivoju najmanjših znanih delcev (KVARKOV) in tudi na nivoju VESOLJA. Te sile so: • šibka, • močna, • elektromagnetna in • gravitacijska. Današnja fizika poskusa vse sile združiti v VELIKO ENOTNO TEORIJO, kar pa še ni uspelo (največ težav ravno z GRAVITACIJO). Vse štiri sile so bile zelo pomembne v zgodnji fazi velikega poka. Danes gibanje velikih nebesnih teles opisujemo z GRAVITACIJSKO SILO in NEWTONOVIM GRAVITACIJSKIM ZAKONOM, ki v večini primerov nudi ustrezno pojasnilo. Znana je tudi EINSTEINOVA splošna teorija RELATIVNOSTI, ki gravitacijo razlaga preko ukrivljenosti prostora. NEWTONOV GRAVITACIJSKI ZAKON: Gravitacijska sila med DVEMA telesoma je premo sorazmerna z njuno MASO in obratno sorazmerna s KVADRATOM RAZDALJE med TEŽIŠČEMA teles. Pomembna, če ima vsaj eno telo zelo veliko maso (NEBESNO TELO).

8. Objekti v vesolju V vesolju poznamo veliko različnih objektov, med katerimi so nam najbolj znani: • KVAZARJI – zelo oddaljeni in izredno močni viri energije (presegajo navadne galaksije za več 100 krat). • JATE GALAKSIJ – skupina galaksij, ki lahko šteje od nekaj 10 pa do več 1000 galaksij • GALAKSIJE (npr. MLEČNA CESTA – naša galaksija) - Galaksija je velikansko nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in “temne snovi”. V naši galaksiji je 300 – 400 milijard zvezd. • ZVEZDE (npr. SONCE) – vir energije. V njih potekajo jedrski procesi, so iz plinov in imajo veliko maso. Od mase je odvisna tudi njihova življenjska pot. Poznamo jih več vrst (bela pritlikavka, rdeča orjakinja, supernova, črna luknja). Za opazovanje na nebu je pomemben predvsem njihov navidezni sij (svetlost na nebu) in temperatura površja, ki določa njihovo barvo. • PLANETI – objekti, ki se gibljejo okrog zvezde (ocenjuje se, da ima veliko zvezd spremljevalce planete – jih težko opazimo). • LUNE – spremljevalci planetov. • METEORJI in METEORITI – praviloma manjši delci, ki zaidejo v naše ozračje, kjer praviloma zgorijo (večji lahko padejo na Zemljo). • KOMETI – skupek drobnih delcev s tirom okrog Sonca.

9. Naše osončje Okrog Sonca neprestano kroži družina planetov, lun, kometov in drugih kosov kamenja. Tej družini pravimo osončje. Sonce, osem planetov in njihove lune se vrtijo kot vrtavke. Planeti se torej s svojimi spremljevalci gibljejo okrog Sonca po tirih, ki jih imenujemo ELIPSE in se istočasno vrtijo okrog svojih osi (posledično imajo DAN in NOČ). Planeti so: MERKUR, VENERA, ZEMLJA, MARS, JUPITER, SATURN, URAN in NEPTUN. Iz skupine planetov so zaradi majhnosti izločili PLUTON. Prve štiri imenujemo tudi NOTRANJI in druge štiri ZUNANJI planeti. Čim bližje Soncu je planet hitreje se giblje in je zato razlika med letom notranjega in zunanjega planeta večja kot bi bila samo zaradi razlike poti pri obhodu. Manjši planeti praviloma imajo trdno skorjo, ki pa ni značilna za velike štiri zunanje planete (iz plinov in kapljevin). Venera je za Soncem in Luno najsvetlejši objekt in je znana kot zvezda DANICA ali VEČERNICA. Planetom so včasih rekli zvezde nestalnice. Vsi planeti se gibljejo v ravnini, ki jo imenujemo EKLIPTIKA.

10. Ozvezdja in opazovanje neba Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1928 na kongresu in še kasneje leta 1933 razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij z natančnimi popravljenimi mejami, tako, da vsaki smeri odgovarja natančno eno ozvezdje. Zelo pomembna za orientacijo na nebu in orientacijo v naravi. Nekatera od njih so stalno na nebu in torej vidna v vseh letnih časih. Druga vzidejo in zaidejo podobno kot Sonce in Luna. Spet druga pa iz naših krajev niso vidna nikoli, kajti vidnost je odvisna od geografske širine kraja opazovanja. Ozvezdij v ravnini EKLIPTIKE je 12 in jih imenujemo ozvezdja ZODIAKA (osnova HOROSKOPA). Zgodovinski pregled PTOLOMEJ – GEOCENTRIČNI SISTEM : Zemlja je središče vesolja KOPERNIK – HELIOCENTRIČNI SISTEM : Sonce je središče vesolja (danes vemo, da je le središče OSONČJA) GALILEO – TELESKOP KEPLER – ZAKONI s katerimi opiše gibanje planetov NEWTON – GRAVITACIJSKI ZAKON EINSTEIN – TEORIJA RELATIVNOSTI S. HAWKING – KRATKA ZGODOVINA ČASA (novejše teorije, ki pa niso splošno sprejete)