TEHNOLOŠKE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM V 19. IN ZAČETKU 20. STOLETJA TER NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE

1. TEHNOLOŠKE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM V 19. IN ZAČETKU 20. STOLETJA TER NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE ŠOLSKO ZGODOVINSKO TEKMOVANJE 2012/2013

2. KLJUČNI DOGODKI 1814-6 zadnja velika lakota pri nas 1836 prva epidemija kolere1838 prva centralna kurjava v Ljubljani1844 pojav krompirjeve bolezni1846 odprtje prve železnice Gradec-Maribor-Celje1847 prvi telegraf Dunaj-Maribor-Celje (1848 Ljubljana in 1849 Trst)1849 dokončanje železnice Celje-Ljubljana 1854 dokončanje železnice do Dunaja koncesijski zakon o pošti in železnici1855 začetek načrtnega boja proti kužnim boleznim1857 dokončanje železnice Ljubljana-Trst1861 Ljubljana dobi plinsko razsvetljavo1868 izide Slovenska kuharica1872 prvo planinsko društvo v Bohinju1873 zlom dunajske borze in začetek gospodarske krize1877 prvi poskusi s telefonom v Ljubljani (prva linija 1881)1882 Trst zgradi lokalno telefonsko omrežje1883 zasveti prva žarnica pri nas (Maribor)1884 razsvetljena Postojnska jama1888 prvi vodovod v Kamniku

3. 1890 vodovod v Ljubljani (Ivan Hribar) 1892 telefonska linija Dunaj-Trst (tedaj najdaljša v Evropi) prva mestna razsvetljava pri nas (Velenje) začetek moderne medicine v Ljubljani1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo 1894 prva javna elektrarna v Škofji Loki1895 prvi električni tramvaj Piran-Lucija izhajati začne Ilustrirani modni list 1897 Ljubljana dobi lokalno telefonsko omrežje prva elektrarna na izmenični tok (Ljubljana)1898 Ljubljana dobi kanalizacijo1900 prvi rentgen v Ljubljani1901 električni tramvaj v Ljubljani1902 Maribor dobi vodovod1909 organizirana elektrifikacija na Kranjskem1913 električna javna razsvetljava v Celju1916 izgradnja prve elektrarne na Savi (Završnica)1918 dokončana prva HE (Fala) na Dravi

4. REVOLUCIJA V PROMETU • izgradnja Južne železnice Dunaj-Trst • izgradnja njenih odcepov in povezav do Vidma (Italija), Budimpešte (Ogrska), Zagreba, Reke in Pulja (Hrvaška), Beljaka (Koroška)… • izgradnja lokalnih prog do Novega mesta, Kočevja, Ljutomera, Kamnika… (počasna in neenakomerna) • razmah prometa in trgovine, rast mest (Ljubljana) • zaton furmanstva in splavarstva, kriza podeželja in obrti • prekinitev gradnje železnic med 1873 in 1890 (kriza) • v začetku 20. stol. se pojavi avto (svoboda potovanja)

5. ceste so se delile na državne, deželne, okrajne in občinske • glavna cesta (poštna in trgovska) Dunaj-Trst • zaradi železnice zgradijo dovozne ceste do postaj • državne in zasebne mitnice (cestnine) ukinjajo šele konec stol. • ceste se izboljšajo s tršimi materiali (kamenje, gramoz…) • pošto prevažajo večinoma z železnico • prva telegrafska zveza Dunaj-MB-CE-LJ-Trst teče ob železnici • konec stoletja se razvije telefonsko omrežje

6. ELEKTRIFIKACIJA • najprej električno razsvetljavo dobijo mlini in tovarne • sledi mestna razsvetljava (Velenje), mestne vodne črpalke, tramvaj… • ni še električnih strojev v tovarnah in elektrike na podeželju • sprva enosmeren tok iz majhnih lokalnih elektrarn • prve žarnice zasvetijo v Postojnski jami in zdravilišču Laško • množična razsvetljava počasna (draga elektrika) • elektrarne in poraba elektrike se povečujejo • električno omrežje se še ne zgradi • organizirana elektrifikacija Kranjske, ne pa Štajerske • največja poraba elektrike (dražja) je bila ponoči (razsvetljava)

7. IZ AVANTURIZMA V TURIZEM • novi popotniki (turisti) potujejo zaradi učenja, radovednosti, počitka, zabave, veselja… • še vedno potuje manjšina • med 1830-80 nov razcvet romanj • razvoj pohodništva (nazaj k naravi) • izleti na podeželje (peš, na vozu, s kolesom, avtom…) in v gostilne • razvoj planinarjenja (bogati meščani) • najstarejše in najbolj cenjeno zdravilišče je bila Rogaška Slatina • zelo cenjena je bila poletna svežina in letovanja na podeželju ali ob morju (Portorož, Bled, Kamnik) • zabavali so se ob dobri hrani in pijači, na sprehodih… • napisani so prvi turistični vodniki

8. MODERNIZACIJA NAČINA ŽIVLJENJA URBANIZACIJA PROSTORA • pomen mest se poveča (železnica, trgovina na velike razdalje…) • močno povečanje mest 1880-1910 (industrializacija) • slovenska mesta zaostajajo • edino velemesto je bil Trst (160.000 preb. leta 1910) z 1/3 Slovencev • več 10.000 prebivalcev imajo še Ljubljana, Maribor,Celovec in Gorica • Ljubljana ima leta 1880 – 26.000 in 1910 42.000 prebivalcev • Maribor ima leta 1880 - 18.000 in 1910 28.000 prebivalcev • Slovenija ima majhna naselja in majhne trge in mesta (20 nad 2000) • nekatera mesta zaostajajo (Kamnik, Črnomelj…) • rastejo industrijska predmestja (LJ, MB, CE) • najhitreje rastejo premogovniška zasavska mesta (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik – Črni revirji) in Kočevje • v industrializaciji se oblikujejo sodobne norme vedenja in način razmišljanja – mentaliteta • izboljšajo se higienske in zdravstvene razmere

9. STANOVANJSKE RAZMERE • velik napredek v gradnji (zidane, prostornejšein svetlejše hiše) • varnejše hiše (zidani dimniki, opečnata kritina…) • prenočišče za kmečke služabnike (posle) je bil hlev ali podstrešje • okrog leta 1900 se posli na velikih kmetijah preselijo v kamre (sobe) • prostori še vedno tesni z malo pohištva (miza, klopi, stoli), skrinje in omare so imeli le bogatejši • meščani imajo že salone (dnevne sobe za goste) in skromne spalnice • prevladujejo še nočne posode, toaletne mizice (kopalnice zelo redke) • moderna stranišča (WC) in centralno ogrevanje se pojavijo šele na začetku 20. stol. • premožnejši meščani imajo služkinje (živijo v skromnih sobicah) • v mestih je primanjkovalo zlasti majhnih in cenenih stanovanj (pomanjkanje ležišč, skromna svetloba, utesnjenost, slaba higiena) • veliko podnajemnikov (najemajo sobo ali posteljo)

10. HIGIENIZACIJA MEST • V 19. stol. so bile ulice blatne in smrdeče, polne podgan • stranišča na štrbunk, nočne posode (kahle) ali sobna (bogatejši) • vodo nosijo v lavorjih • higienizacija mest se začne po epidemijah kolere v sredini 19. stol. • pogoste so bile nalezljive bolezni (jetika, davica, ošpice, škrlatinka, griža…) • vzrok so bile neurejene greznice, kanalizacija, oskrba s pitno vodo, pokopališča, klavnice… ter vlažna, zatohla, temačna, prepišna in hladna stanovanja • moderni vodovodi in kanalizacija prineseta občutno izboljšanje (precej odpora) • spremembe navad prinese izobraževanje („moralne kampanije“) proti nesnagi, novi predpisi o varnosti, začetki reklam (milo…), načrtovanja prostora in gradnje blokov, elektrifikacija

11. PRODOR MODE • industrializacija najhitreje spreminja oblačila • spremeni se material (bombaž), izdelava (strojna), kroj, barve… • industrijska oblačila so cenejša, lažja, gladka, pisana… • najprej novo modo sprejmejo premožnejši, mladi in ženske • Cerkev in meščani nasprotujejo spreminjanju kmečkih oblačil • moda se je običajno spremenila, ko se preveč razširi • noša postanejo del folklore • modne novosti so najbolj opazne na nedeljskih promenadah mest • na prelomu stoletja so moderni fraki, cilindri, stezniki, kodri in klobuki • tik pred PSV postanejo oblačila udobnejša in bolj zdrava

12. PREHRANA • v sredini 19. stol. je bilo konec lakot zaradi cenejše hrane • prevladujeta krompir in kruh, pojavijo se sladkor, kava in žganje • pojavi se industrijska predelava hrane in konzerviranje • jedo več mesa (tudi svežega) • krompir se uveljavi šel v drugi polovici 19. stol. • revnejši pijejo kavne nadomestke (cikorija, pražena pšenica in ječmen) • izdajajo kuharske knjige in prirejajo kuharske tečaje za dekleta • meščani se vse bolj zgledujejo po gosposki (plemiški) kuhinji • večina še vedno je preproste in večinoma brezmesne jedi • vsakdanje jedi večine so bile: močnik, juhe, žganci, polenta, kaše, kruh (ržen, ajdov…), krompir, kislo zelje in repa, mleko, fižol… • izjema so bile praznične jedi (bel kruh • opušča se gojenje sireka, bara, pirjevice, prosa… • na V Slovenije prevladujejo testene in močne jedi, v osrednji Sloveniji kaše in okopavine (krompir…), v alpskem delu mleko, sir in koruza, ob morju pa polenta (delno ribe) • skromno jedo dijaki, delavci, revnejši kmetje…

13. KROMPIR • iz krompirja pripravljajo moko (trajnejša) • krompir prežene velike lakote • uveljavlja se počasi (duhovniki) do 30. let 19. stol. • iz njega kuhajo tudi žganje • pridelujejo predvsem rdeči krompir • sprva ga poimenujejo laška repica, podzemeljska jabolka, krožiči… • problem je bila krompirjeva gniloba (bolezen) med 1844 in 1870

14. EPIDEMIJE KOLERE • pride iz Italije, divjajo med 1836 in 1886 • sledi načrten boj proti kužnim boleznim in velik zdravstveni in higienski napredek • higiena se poveča zlasti v mestih (uredijo greznice, kanalizacije, vodovode, kopališča in bivališča) • uvajanje sodobne mestne higiene je bilo različno hitro

15. OBLAČILNA MODA • industrijska bombažna oblačila v začetku 19. stol. nadomestijo tradicionalna kmečka iz platna (zlasti po 30. letih – cena) • meščani in Cerkev nasprotujejo izenačenju oblačil s kmeti • neredko je bila „nova moda“ smešnega videza in neprimerna • nastaja pod vplivom modnih časopisov in razvoja prometa KURJAVA • sredi 19. stol. se začnejo uveljavljati centralna kurjava in štedilniki namesto peči, ter moderno etažno stanovanje

16. STRANIŠČE • ponekod še sredi 19. stol. ne poznajo tudi najpreprostejših stranišč • meščani jih imajo večinoma na umazanih in smrdečih dvoriščih in hodnikih (na štrbunk) • angleška stranišča na izplakovanje se uveljavijo šele v začetku 20. stol. (vodovod in kanalizacija)

17. AGRARNA REVOLUCIJA • zmanjšujejo se neobdelane njive (praha) • uvajajo se nove rastline (detelja, krompir, koruza…) • okrepi se hlevska živinoreja in gnojenje polj • kmete se načrtno izobražuje o setvi in kolobarju • zato se poveča pridelek • izginejo lesene koče s slamnatimi strehami in uvajajo meščanske navade (oblačila, pijače, hrana…) • kmetje se vse bolj razlikujejo po premožnosti in se vse bolj drobijo (kajžarji)

18. LJUBLJANSKA RAZSVETLJAVA • sredi 19. stol. razsvetljujejo ulice redke oljne svetilke • plinska razsvetljava je bila cenejša, čistejša in močnejša (mestna plinarna), ki sveti do konca PSV • nadomesti jo električna 1898 SMRDEČE ULICE • umazane ulice in neurejene greznice so bile glavno žarišče epidemij • šele v 70. letih so uredili čiščenje greznic in ulic • mnoge hiše so odplake, odpadke … speljali v odprte odtočne kanale (smrad…)

19. VODOVODI • vodnjake in vodo iz rek nadomestijo vodnjaki šele na prelomu 19. v 20. stoletje • voda je bila pogosto oporečna in jo je primanjkovalo • gradnji vodovoda mnogi dolgo nasprotujejo • prvi vodovod pri nas je imel Kamnik (1888) • v Ljubljani ga uredi Ivan Hribar leta 1890, ki zaradi zaslug postane častni meščan • posledično začnejo graditi angleška stranišča, kopalnice

20. HIGIENA ZDRAVNIKOV • izboljšanje medicinskega znanja prinesejo odkritja, raziskave in eksperimenti v 19. stol. • še sredi 19. stol. še ni bilo razkuževanja instrumentov, umivanja rok… kar povzroča pogoste okužbe, zaplete… (predbakteriološka doba) • kirurgi so delali čim hitreje (krvavitev) • moderno klinično kirurgijo prinesejo: anestezija (narkoza), antisepsa in asepsa (čiščenje in razkuževanje), ki se uveljavijo konec 19. stol. • do tedaj je bila smrtnost pri operacijah do 90%

21. SLOVENSKI TURIZEM • v Sloveniji je bilo 70 uradnih turističnih krajev • dejansko se jih s turizmom ukvarja 160 • tuji turisti so bili predvsem Nemci in Avstrijci ter deloma Italijani in Čehi • prihajali so tudi prehodni in poslovni gosti

22. OD LEKARNE DO BENCINSKEGA SREVISA • nafto uporabljajo že Babilonci (asfalt), Kitajci (razsvetljava, ogrevanje, medicina), Perzijci, Feničani in stari Grki (svetilniki) • v Evropi si začne pot utirati šele v 19. stol., ko jo najprej v Rusiji in na Češkem uporabljajo za razsvetljavo • industrijsko pridobivanje pa se začne v ZDA (petrolej po 1859) in kmalu se petrolej razširi tudi k nam (Bleiweis 1864) • v začetku 19. stol. so „zemeljsko olje“ uporabljali za kolomaz na vzhodu Slovenije (prihaja iz Medjimurja) • prva rafinerija je bila ustanovljena 1859 v Dravogradu (predelujejo petrolej in olja ter kolomaz) in od 1922 predeluje surovo nafto, uničena je bila med DSV

23. JOSIP RESSEL • rojen na Češkem 1793, umrl v Ljubljani 1857 • gozdar in izumitelj • izumi ladijski vijak, pnevmatično pošto, ležaje, dendrometer… • načrtuje ureditev jadranskih rek, pogozdovanje planote Kras, izrabo vetrne energije • ukvarjal pa se je tudi s kemičnimi izumi, geologijo, arhitekturo, agrokulturo, ekonomijo, trgovino… TELEFONSKA CENTRALA • prvo državno telefonsko omrežje dobi Ljubljana (1897-Dunaj-Trst) in je imela govorilnico in 66 naročnikov (do 1918 - 155) • pol manj jih je bilo v MB, drugje pa le peščico, saj so večinoma imeli telefon le v pošti ali žandarmeriji • število priključkov je močno naraslo med 1927-37, ko se število pošesteri, ker v Ljubljani priključijo prvo avtomatsko centralo za 3000 številk

24. PRVA MODERNA CESTA • Med vojnama so bile najpomembnejše ceste državne, med večjimi kraji pri nas pa banovinske • zaradi pomanjkanja denarja so bile slabo urejene in vsako leto slabše, ker se je promet povečeval, vzdrževanje pa slabšalo • prva moderna cesta je bila zgrajena v letih 1936 LJ-Jeprca, ki so jo kasneje podaljšali do Jesenic, sledi LJ-MB in LJ-Kočevje • v Ljubljani je bilo pred DSV registriranih 600 avtov, 500 motorjev in 200 tovornjakov PRVA POŠTNA ZNAMKA • prve uporabljajo v VB, vendar se ideja porodi Lovrencu Koširju • Doma je bil iz okolice Škofje Loke in je služboval v državni pošti in že leta 1835 prvi predlagal uporabo znamk različnih barv • avstrijska pošta predlog zavrne, vendar ga preko britanskega trgovskega potnika izve direktor britanske pošte , ki ga prvi uporabi

25. LJUBLJANSKI PARNIK • čolnarjenje po Ljubljanici je bilo zelo živahno do izgradnje železnice (tovor in družabne vožnje) • leta 1840 je po Ljubljanici med LJ in Vrhniko prvič zaplul parnik (dolg 28 m) z imenom „Nadvojvoda Janez“ • za pot je potreboval skoraj 3 ure, namesto dotedanjih 8-10 s čolni na vesla, ker pa je doživel nekaj nesreč so ga leta 1850 prodali na koroško Vrbsko jezero FOTOGRAFIJA • Janez Puhar je leta 1842 izumil fotografiranje na steklene plošče, ki je imelo določene prednosti pred srebrno ploščo in papirjem • zato ga nagradijo tudi na svetovni razstavi v Londonu leta 1851 • zaradi zapletenosti pa se njegov postopek ne uveljavi, vendar steklene plošče za negative nadomestijo srebrne

26. TELEGRAF IN TELEFON • prvi telegraf (daljnopisnik)v Avstriji zgradijo leta 1845 in že leta 1849 vzporedno z železnico doseže tudi naše kraje • omogoči skorajda hipen prenos novic, ki pa je bil precej drag • še pomembnejši je bil izum telefona (Graham Bell 1876), ki ga že leta 1877 preizkusijo tudi v Ljubljani, leta 1881 pa si ga prvi privošči bogati podjetnik Albert Samsa za povezavo med domom in svojo tovarno JOŽEF STEFAN • najznamenitejši slovenski fizik je bil rojen v okolici Celovca • sprva piše pesmi in šele kasneje se usmeri v matematiko in fiziko • poučuje na dunajski univerzi in vodi znameniti dunajski fizikalni inštitut, objavi kopico pomembnih fizikalnih razprav o pritisku tekoče vode, gibanju tekočin, vodni pari… in 25 leten postane član dunajske akademije in kasneje tudi rektor dunajske univerze • odkrije Stefanov sevalni zakon in tako prvi izračuna temperaturo sončnega površja; Stefanovo formulo… po njem se imenuje naš največji znanstveni inštitut in kopica priznanj pri nas in v Avstriji

27. KAKO FOTOGRAFI DELAJO PODOBE • daljši članek – priročnik o tem objavi Janez Bleiweis leta 1867 • podrobno opiše „svetlopisje“ – fotografiranje po mokrem postopku, kako fotografom uspe „sončno luč vpreči v mašino, katera posname obraz vsake stvari tako poplnoma, da noben umetnik tako“ • fotograf je pri izdelavi fotografije tedaj uporabljal steklene plošče, prosojno kemikalijo – kolodij, kamero obskuro… kar je bila zahtevna umetlenost in mojstrstvo JOHAN-JANEZ PUH • tehnik in izumitelj iz Prlekije rojen 1862, ki je umrl v Zagrebu 1914 • V Gradcu ustanovi podjetje za izdelavo koles, motociklov, avtomobilov in letalskih motorjev, ki še danes nosi njegovo ime (Puch)

28. BRATA RUSJAN • Goričan Edvard Rusjan (1886-1911) je ob pomoči brata Jožeta leta 1909 pri Gorici, kot prvi pri nas poletel z motornim letalom • izdelala sta več letal (EDA) in žal tragično končal med predstavitvenim poletom nad Beogradom leta 1911 • z bratom sta želela ustanoviti lastno letalsko tovarnico, kar pa jima zaradi nekaj neuspelih poskusov in pomanjkanja denarja ne uspe, kljub sprva veliki očetovi podpori FRIDERIK (FRITZ) PREGL • še danes edini (napol) Slovenec, ki je dobil Nobelovo nagrado • nagradijo ga leta 1923 za kemijo (zaradi raziskav mikroanalize) • rojen je bil v Ljubljani (1869), a dela in umre (1930) v Gradcu, kjer raziskuje beljakovine in krvno barvilo • njegovo delo omogoči hiter napredek pri raziskovanju metabolizma, hormonov in encimov

29. AVTOMOBILIZEM • prvi avto (Benz Confortabel) pripelje k nam baron Anton Codeli leta 1898 in v desetletju jih je že 10 ter 22 motociklov • pred PSV je število naraslo na 50 avtov in 100 motorjev • leta 1907 ustanovijo Kranjski avtomobilski klub • leta 1911 pa je bila pri nas prirejena prva avto dirka (Alpska vožnja) iz Dunaja preko Predela, Gorice, Trsta, Opatije, Postojne, Ljubljane in Ljubelja nazaj na Dunaj, ki je pospremi veliko gledalcev