NEKAJ PREMISLEKOV O VREDNOTENJU KAKOVOSTI KNJIG ZA ODRASLE NA SLOVENSKEM

1. NEKAJ PREMISLEKOV O VREDNOTENJU KAKOVOSTI KNJIG ZA ODRASLE NA SLOVENSKEM dr. Samo Rugelj samo@umco.si 21. maj, 2014

2. Potrebnost tega projekta Projekt vrednotenja knjig za odrasle vidim pozitivno zaradi: • Odsotnost založniških standardov, o katerih debata teče že dolgo, vendar ni premika, • Pri nakupu gradiva s strani knjižnic gre za plasma javnega denarja, • Povratna informacija knjižničarjem in založnikom, • Povratna informacija bralcem, • Izhajanje iz izkušenj pri vrednotenju mladinske književnosti.

3. Izkušnje vrednotenje mladinske literature • Razvijanje projekta traja približno desetletje • Obseg projekta; približno 1000 knjižnih naslovov letno • Težavnost projekta vrednotenje mladinske literature v primerjavi z vrednotenjem literature za odrasle: - pomembnost za vzgojo bralcev; večja - raznovrstnost literature; manjša - obseg knjig; manjši - število založnikov; manjše - težavnost ocenjevanih knjig; manjša • Vpliv projekta - moralni; vse večji - materialni; pod vprašajem

4. “Študijski” primer Situacija: Knjigometer na internetni strani MKL • Obravnavali bomo knjige s seznama “pogrešljivih” knjig • 1. “vrsta” knjig: svetovno znani avtor A; knjige so izšle pri manj cenjeni slovenski založbi X • 2. “vrsta” knjig: neznana avtorica B; knjige so izšle pri visoko cenjeni založbi Y • Gre torej za dve seriji knjig (serije knjig kot “problem”) • Število knjig, ki so na voljo v splošnih knjižnicah: - knjige avtorja A se v splošnih knjižnicah nahajajo v številkah okoli deset izvodov - knjige avtorice B se v splošnih knjižnicah nahajajo v nakladah okoli 150 izvodov

5. “Študijski” primer, nadaljevanje • Knjige avtorja A in založbe X so bile torej že skozi splošno stališče o tej založbi spoznane za pogrešljive, kar so pri svoji nabavni politiki upoštevale tudi knjižnice, • To pa se ni zgodilo pri knjigah avtorice B in založbe Y • Še več; število knjig avtorice B je večje, kot je denimo: - povprečno število odkupljenih knjig s subvencijo JAK - precej večje, kot je povprečno število odkupljenih neleposlovnih knjig za odrasle - tudi večje kot je število knjig v primerjavi s knjigo za otroke domačega avtorja, ki je na seznamu priporočljivo (izid pri manjši založbi)

6. “Študijski” primer, zaključek • Pogrešljive knjige so bile v prvem primeru dejansko pogrešljive, v drugem pa ne, • To pomeni, da je bilo vrednotenje sicer opravljeno, ni pa se odrazilo v praksi. • Zakaj se je to zgodilo? - dinamika ocenjevanje vs izid knjige, - moč blagovne znamke založbe vs moč avtorja, - “komercialni” pritisk založbe vs brez pritiska založbe • Kaj je v tem primeru sploh praktični smisel tovrstnega vrednotenja? • Kaj to pomeni za vrednotenje knjig za odrasle?

7. Vrednotenje knjig za odrasle • Stanje • Število knjig za odrasle; približno 3x večje od števila knjig za otroke in mladino • Obseg knjig za odrasle (količina besedila); knjige za odrasle imajo lahko več 10x večji obseg besedila, • Zahtevnost knjig za odrasle; te so v določenih primerih neprimerljivo zahtevnejše od otroške/mladinske literature, kar otežuje pregled, • Zahtevnost v povezavi s specializiranostjo; nekatere knjige za odrasle lahko vsebinsko ocenjujejo zgolj specializirane osebe (osebni primer iz filmske teorije), • Večje število založnikov kot pri “mladinskih” knjigah; večje število založnikov z manjšim številom naslovov, kar otežuje oceno glede na založbo

8. Predpogoji za kakovostno izvedbo projekta • Ustrezen kader za komisije (kako velik angažma kako velikega števila ljudi), • Celovit pregled izidov; vse knjige ne pridejo do vseh knjižnic, logistika teh knjig itn. • Smotrno prevzemanje in povzemanje tujih praks; glede na potencial in prakso našega kulturnega okolja (primer Nizozemske, kjer ima centralna distribucijska hiša za kratke recenzije knjig najetih preko 200 ljudi), • Časovnica vrednotenja glede na izide v povezavi z izsledki pri vrednotenju mladinske literature.

9. Izzivi projekta • Merila vrednotenja, glede na segmente knjig (osebne izkušnje), • Sestava komisije (vrednotenje kakovosti vsebine in kakovosti forme), • Financiranje projekta, komisije itn., • Celovito zajemanje celotne knjižne produkcije, • Implementacija projekta v prakso.

10. Sklep • Razvijanje projekta v vseh segmentih, od logistike do meril, • Optimizacija projekta vrednotenja mladinske literature in njegova implementacija v prakso, • Postopno uvajanje po posameznih segmentih, denimo najprej zgolj leposlovje ali celo zgolj domače leposlovje, • Zastavljeno naj bo v svojem okviru izvedeno kakovostno, da ne bo predvsem samo sebi namen.