PREPOZNAVANJE DEPRESIVNEGA IN ANKSIOZNEGA BOLNIKA: VLOGA MEDICINSKE SESTRE

1. PREPOZNAVANJE DEPRESIVNEGA IN ANKSIOZNEGA BOLNIKA: VLOGA MEDICINSKE SESTRE Lepa Pibernik Psihiatrična bolnišnica Begunje Ljubljana, 28. 5. 2004

2. »Časih leže človeku mrko in težko na dušo, tiha, nerazločna groza, ki mu vzame vso moč, vso radost, vse zaupanje. Grenkobe vsakdanjega življenja so nenadoma silne, neznosne: oglasi se vest, udari na srce kakor kladivo in vsi grehi do najmanjšega, že pozabljeni, planejo črni pred oči. Čemu še živeti? Saj je vse, vse, vse izgubljeno... In plaha roka se izteza trepetajoč po roki posestrimi, plaho oko se ozira in išče prijaznega odzdrava. Ta ura ni sojena samo človeku, ki je bil prehodil dolgo pot in zasluti smrt in grob. Ob najlepšem jutru dihne mrzlo na dušo, da telebnejo vse misli na tla kakor od kamna. Potrka z železnim prstom ob veselem večeru, v glasni družbi: roka, ki je držala kozarec, omahne, oči se razširijo, smeh oledeni na ustnicah...« Ivan Cankar: Desetica

3. ZGODOVINSKI PREGLED • Hipokrat (3. stol. pr. n. št.): Melanholija je vpliv črnega žolča na možgane (melanos, chole). “…zatemni duha in ga naredi melanholičnega.” • Aretej (2. stol. n. št.) je prepoznal in opisal povezavo med melanholijo in manijo. • Falret in Baillarger (19. stol.) sta opisala epizodično obliko depresije, ki je bila pogostejša pri ženskah. • Kraepelin ( ): Koncept manično – depresivne psihoze, ki kot bipolarna motnja velja še danes.

4. VZROKI DEPRESIJE • Biološki: Monoaminska hipoteza – moten je prenos živčnega impulza v sinapsi. Pomembni prenašalci so noradrenalin, serotonin in dopamin. • Psihološki: S. Freud (Trauer and Melancholie, 1915): “Praviloma je žalost reakcija na izgubo ljubljene osebe ali njene abstrakcije, ki je stopila na njeno mesto, kot so npr. domovina, svoboda, kak ideal itd. V istih okoliščinah se razvije pri nekaterih osebah, o katerih potem domnevamo, da so bile že specifično predisponirane, namesto žalosti – melanholija.”

5. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

6. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

7. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

8. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

9. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

10. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

11. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

12. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

13. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

14. KRITERIJI ZA DEPRESIJO (major depression, DSM – IV) Vsaj pet simptomov (sprememba od prejšnjega stanja) je prisotnih min. dva tedna, bolnikovo delovanje je okrnjeno. • Depresivno čustvovanje • Izguba ali znižanje interesov • Upad telesne teže ali sprememba apetita • Insomnija ali hipersomnija • Psihomotorna agitacija ali retardacija • Utrujenost ali izguba energije • Občutki lastne manjvrednosti ali krivde • Znižana sposobnost koncentracije ali neodločnost • Misli o smrti ali samomoru

15. ANKSIOZNOST • Anksioznost ali tesnoba je eden najbolj pogostih simptomov depresije. “Strah brez razloga”. • Po Freudu anksioznost izhaja iz konflikta med zahtevami človekove duševnosti in zahtevami stvarnega sveta. • Anksiozne motnje naj bi se pojavile, kadar človek ne rešuje svojih problemov na pozitiven način. • Nagnjenost k anksioznemu reagiranju se verjetno tudi podeduje ali pridobi v zgodnjem razvoju.

16. ANKSIOZNE MOTNJE • Fobične motnje (npr. klavstrofobija, socialna fobija) • Obsesivno – kompulzivna motnja • Generalizirana anksioznost • Panična motnja • Somatoformne motnje • Disociativna motnja • Posttravmatska stresna motnja

17. TELESNI ZNAKI ANKSIOZNOSTI • “Boj ali beg”: povišan arterijski tlak, povišana srčna frekvenca in frekvenca dihanja, povišana koncentracija glukoze in maščob v krvi, potenje, tremor. • “Otrplost”: znižan arterijski tlak (možnost kolapsa), znižana srčna frekvenca, občutek mehkih nog. • Drugi znaki: bolečine v različnih delih telesa (pogosto glavobol), tiščanje v prsih, občutek cmoka v grlu, pogosto uriniranje in/ali odvajanje blata, lahko diareja.

18. KOMUNIKACIJA Z BOLNIKOM • Verbalna in neverbalna komunikacija • Zaupanje in zaupnost • Sprejemanje • Empatija • Spoštovanje • Jasna sporočila • Aktivno sodelovanje bolnika

19. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

20. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

21. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

22. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

23. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

24. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

25. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

26. ZN DEPRESIVNEGA BOLNIKA Depresivni bolnik pogosto potrebuje pomoč pri naslednjih aktivnostih (izbor iz 14 TŽA po V. Henderson): • Prehranjevanje in uživanje tekočine • Odvajanje in izločanje • Čistoča in nega telesa • Izogibanje nevarnostim v okolju • Odnosi z ljudmi; izražanje občutkov in potreb • Spanje in počitek • Razvedrilo in rekreacija

27. ZN ANKSIOZNEGA BOLNIKA • Miren, a odločen pristop • Kratke in jasne informacije o naravi anksioznosti in telesnih znakov • Anksiozni (panični) napad: dihanje v vrečko, preusmerjanje pozornosti, zdravila • Kronična anksioznost: učenje preusmerjanja pozornosti , učenje progresivne mišične relaksacije, vzpodbuda za konstruktivno reševanje problemov

28. ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO 1. • Jemanje zdravil: po predpisu zdravnika; stranski učinki • Nevarnosti uživanja alkohola • Omejitev postavljanja ciljev in odgovornosti • Prehranjevanje: več časa pri jedi • Skrb za telesno počutje in kondicijo • Skrb za zunanjost in higieno • Komunikacija: bolnik naj se z drugimi pogovarja o svojih težavah, čeprav ima morda odpor do tega

29. ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO 2. Napačna prepričanja o depresiji: • Depresijo ozdravi le trdo delo. • Depresija se pozdravi le z lastnim trudom. • Kozarec vina je dobro zdravilo za depresijo. • Sprememba okolja je zdravilo za depresijo. • Depresija je v resnici lenoba in ne bolezen. • Zdravila proti depresiji povzročajo odvisnost.

30. ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO 3. Dejstva o zdravilih proti depresiji in anksioznosti: • Terapevtski učinek antidepresivov nastopi po nekaj tednih. • Terapevtski učinek anksiolitikov nastopi takoj, rešuje pa samo trenutno napetost. • Zdravljenje depresije je dolgotrajno (6 do 12 mesecev po umiku simptomatike). • V določenih primerih je potrebno trajno zdravljenje. • Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti. • Anksiolitiki pri redni in dolgotrajni uporabi lahko povzročijo odvisnost. • Antidepresive in anksiolitike lahko predpiše tudi osebni zdravnik.

31. ZAKLJUČEK • Prepoznavanje depresivnega in anksioznega bolnika je zahtevno. • Medicinska sestra lahko tvorno sodeluje tako pri prepoznavanju kot pri terapevtski obravnavi. • Za tako delo medicinska sestra potrebuje ustrezno znanje in izkušnje, primerne osebnostne lastnosti in dovolj časa.