160 likes | 303 Views
Na poti k trajnostnemu urbanizmu. Šola kot javni prostor Dr. Pavel Gantar. Teme. Sociološki pogled na koncept trajnostnega razvoja Urbanizem v kontekstu trajnostnega razvoja H konceptu javnega prostora Šola kot javni prostor Pedagoška razsežnost urbanizma. Opredelitev trajnostnega razvoja.
E N D
Na poti k trajnostnemu urbanizmu Šola kot javni prostor Dr. Pavel Gantar
Teme • Sociološki pogled na koncept trajnostnega razvoja • Urbanizem v kontekstu trajnostnega razvoja • H konceptu javnega prostora • Šola kot javni prostor • Pedagoška razsežnost urbanizma
Opredelitev trajnostnega razvoja • Brundlantova komisija: “Razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil potrebe bodočih generacij” (Our Common Future – World Comission on Environment and Development, 1987) • Povezati koncept zdržnosti, racionalne rabe naravnih virov in razvoja • Hitro prešel v rabo: v programskih dokumentih slovenske institucionalne politike se je do nedavnega interptretiral kot usklajenost gospodarskega, socialnega in okoljsko/prostorskega razvoja. • Problem: razvodenitev pojma, majhna diskriminacijska vrednost...
Sociološka opozorila ob konceptu trajnostnega razvoja • PROBLEM SEDANJIH POTREB: kje je meja med nujnimi potrebami in tistimi, ki so presežek ali luksus; TRAJNOSTNI RAZVOJ: v deželah v razvoju močno povezan z odpravo revščine, v razvitih z okoljskimi problemi; • PROBLEM OPREDELITVE POTREB BODOČIH GENERACIJ: kaj sploh lahko rečemo o potrebah bodočih generacij; kaj bi bilo, če bi pretekla generacija opredelila naše potrebe; • NAČELO PREVIDNOSTI: izogniti se tistim dejanjem, ki bi lahko bodoče generacije prikrajšali za opcije, ki so nam na razpolago;
Implikacije koncepta • MINIMALISTIČNA OPREDELITEV: trajnostni razvoj pomeni rabo obnovljivih virov na način, da jih ne iztroši ali uniči; • je medgeneracijskikoncept v pomenu, da mora vsaka sedanja generacija zapustiti zemljo in ekosisteme vsaj v enakem stanju, kot jih je podedovala; • se nanaša na pojmovanje razvoja kot uravnovešenega in adaptivnega evolucionarnega procesa pri uporabi in upravljanju z naravnimi viri
prenovo mest rabo prostora transport upravljanje z energijo arhitekturna in varovalna politika minimizirati porabo prostora v urbanih območjih; minimizirati prostorsko mobilnost v urbanih območjih; javni prevoz… zmanjševanje razdalje med delovnim mestom in stanovanjem, uslugami in pospeševanjem novih tehnologij daljinsko ogrevanje, kogeneracija minimiziranje komunalnih odpadkov in reciklaža Trajnostni urbani razvoj se nanaša na
Trajnostni urbani razvoj • je širši koncept kot pojem varovanja okolja • razvoj lahko načne meje vzdržljivosti naravnih in socialnih sistemov - ključen pojem carrying capacity in precautionary principle; • implicira upravljanje s potrebami prej kot zadovoljevanje potreb; • implicira racionalno rabo naravnih virov in podaljševanje življenske dobe proizvodov; • povečevanje tehnične učinkovitosti pretvorbe energije; • izogibanje porabe naravnih virov; • zaključevanje naravnih krogotokov po uporabi virov in dobrin; • poneostavljanje in izogibanje potrebam po rabi virov.
Koncept javnostiin javnega prostora v mestih • Pomen javnosti in javne sfere pri oblikovanju identitete mesta; • Vrste javnih prostorov: • Zunanji javni prostori • Notranji javni prostori • Zunanji in notranji kvazi javni prostori • Pomen dostopnosti • Javni prostori in naraščajoče nadzorovanje
Razsežnosti javnega prostora (Lehrer) • Fizična razsežnost – se nanaša na oblikovanje prostora: ulice, trgi, parki, obale, obrežja... • Socialna razsežnost – se nanaša na uporabo, “zasedanje” s strani posebnih socialnih skupin, lastništvo... • Simbolna razsežnost – se nanša na objekte identifikacije, spominov, domišljije...
Javna sfera in kriza mestnih javnih prostorov • Sennett: vse večja privatizacija in umik v privatnost zmanjšuje pomen javnih prostorov; • Primer: “kolonizacija” pločnikov… • Globalni terorizem, občutek ogroženosti, spremenjeno ravnanje mestnih oblasti; • Nove razsežnosti nadzorovanja na javnih prostorih s pomočjo IKT (kamere, mobilni telefoni…) • Paradoks: po eni strani vzpon zasebnosti, po drugi strani pa “neosebni” vdor v to zasebnost…
Šola kot javni prostor • Že po sami opredelitvi je šolski prostor javni prostor: • Izobraževanje je pretežno javna dobrina; • Šolski prostor je v javni lasti • Vendar: gre za specifične javnosti na tem prostoru: • Učitelji kot zaposleni... • Učenci kot “prehodna” kategorija v najbolj občutljivih letih socializacije • Je definitivno prostor socializacije...
Šola v urbanem prostoru • Šolski prostor je tradiconalno v urbani teoriji javni prostor – koncept soseske • (C. Perry) – šola kot element organizacije javnosti v soseski... • Dileme razmerja šolski prostor-mestni prostor: zapiranje-odpiranje, fizične bariere (ograje), regulacija dostopnosti, učenci kot lahek objekt kriminala...
Cepitev šolskega prostora • Šola kot javni prostor: najbolj značilna uporaba za izvenšolske namene: pevski zbori, rekreacija, predavanja, novejši primer e-točke... • Šola kot prostor nadzorovanja: nasilje v šoli in povečevanje nadzorovanja: se skorajda preslikavajo tendence k privatizaciji v javnem mestnem prostoru? • Dilema: odpiranje – zapiranje šolskega prostora tudi v načrtovalsko oblikovalskem pomenu
Javnost in trajnost • Šolski prostor je gotovo prostor, v katerem se v občutljivem obdobju socializacije lahko oblikujejo navade, ki vodijo k trajnostnemu ravnanju v življenju; • Ta prostor je lahko in bi celo moral biti zgled arhitekturnega oblikovanja in gradnje, ki napeljuje na racionalno rabo prostora, energetsko učinkovitost, izbiro trajnostih materialov – že zato, ker gre za javne gradnje; • Dilema javnega naročanja: trajnostno ali poceni?
Pedagoški urbanizem • Vprašanje: ali lahko s (pravilnim) oblikovanjem (šolskega) prostora vplivamo na “oblikovanje” ljudi – se pravi učencev; • To je dilema, s katero so se “spopadli” sociologi in arhitekti in se nanaša na vprašanje arhitekturnega determinzma • Novoveški, še posebej pa modernistični urbanizem temelji tudi na podmeni, da je treba ljudi vzgajati za življenje in prebivanje v novih stanovanjskih in drugih prostorih. Da se morajo potrebe ljudi prilagajati novim urbanističnim načelom in oblikovanju. • Da če poenostavimo, prostor socializira ljudi in ne ljudje prostor.
Sociološko opozorilo • Opozorilo in kost za razpravo: z oblikovanjem prostora lahko bistveno manj vplivamo na obnašanja ljudi, kot bi to zgledalo na prvi pogled. • Tudi prostor je potrebno socializirati. Ne gre za enosmeren proces. • Seveda pa gornje opozorilo ne more biti izgovor, da je karšenkoli prostor lahko dober šolski prostor.