PRAVNI PREDPISI

1. PRAVNI PREDPISI Mag. Milena Pečovnik

2. SPLOŠNI CILJI PREDMETA I • seznanjanje s temeljnimi pravnimi pojmi • spoznavanje pravno organizacijskih oblik gospodarskih družb • spoznavanje osnov delovno-pravne zakonodaje • razumevanje vloge prava v gostinskem in turističnem poslovanju

3. SPLOŠNI CILJI PREDMETA II • spoznavanje osnov pogodbenih razmerij in seznanjanje z vrstami gospodarskih pogodb ter pogodb v turizmu • obvladovanje zakonodaje na področju gostinstva in turizma • krepitev podjetniške naravnanosti

4. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE I Poleg generičnih, si študentke in študenti pridobijo tudi splošne kompetence • pravilna uporaba osnovnih pravnih pojmov • sposobnost odločanja za ustrezno obliko gospodarskega subjekta in aktivno sodelovanje pri njegovem ustanavljanju in razumevanju upravljanja gospodarskih družb • obvladovanje osnov delovnega prava

5. PREDMETNO SPECIFIČNE KOMPETENCE II • sposobnost samostojnega sklepanja veljavnih pogodb s področja gostinstva in turizma • učinkovita in uspešna uporaba veljavne zakonodaje • razvijanje lastnih podjetniških kompetenc

6. PRAVO IN PRAVNA PRAVILA • Pravo • je mnoštvo pravil in načel, ki urejajo najpomembnejše odnose v družbi • pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave – teritorij države • nepoznavanje prava škodi • predhodna objava pravnih pravil • zagotavljanje učinkovitosti pravil-država in lokalna skupnost s svojimi institucijami

7. OBLIKOVANJE PRAVNIH PRAVIL • v demokratičnih družbah jih oblikuje ljudstvo • posrednost– preko izvoljenih predstavnikov v parlamentu • temeljna pravna pravila so oblikovana v ustavi • splošna v zakonih • podrobna v podzakonskih aktih

8. HIERARHIJA PRAVNIH PRAVIL • nižje pravilo mora biti postopkovno usklajeno z višjim pravilom • zakon mora biti usklajen z ustavo • podzakonski akt mora biti usklajen z zakonom • pravna pravila so široko organizirana po panogah oz. po področjih življenja, ki jih urejajo

9. TEMELJNA NAČELA PRAVNEGA SISTEMA • pravo ni samo sebi namen • vnašanje reda v družbo • normiranje dopustnega in nedopustnega sprejme demokratično izvoljeni parlament • kaznovanje nedopustnega • po ustreznem postopku • pravica do uporabe sile je dana državnim organom

10. UČINKOVITOST PRAVNEGA SISTEMA IN PRAVIČNOST • učinkovitost – kako hitro, kako pravilno in kako pravično se gladijo spori • pravičnost – težko opredeljiva kategorija • ljudje imamo lastne interese, parcialne interese in gledanja • interes večine, javni interes je tisti, ki prevladuje v demokraciji

11. MINIMALNI STANDARDI PRAVIČNOSTI • skupni vsem deželam in pravnim ureditvam • spoštovanje človekovih pravic • pravna enakost • pravna predvidljivost • načelo zakonitosti

12. USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE • sprejeta 23. decembra 1991 • osnova za sprejetje ustave –temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije sprejeta 25. 6. 1991

13. SPLOŠNE DOLOČBE I • RS je demokratična republika, pravna in socialna država, • oblast ima ljudstvo, izvršuje jo neposredno z volitvami • načelo delitve oblasti • ozemeljsko celovita in nedeljiva država • varuje človekove pravice in temeljne svoboščine • varuje in zagotavlja pravice narodnih skupnosti in skrbi za narodne manjšine, izseljence in zdomce

14. SPLOŠNE DOLOČBE II • grb, zastava, himna • uporaba simbolov je urejena z zakonom • država in verske skupnosti so ločene • skladnost predpisov z ustavo in mednarodnim pravom in mednarodnimi pogodbami • jezik, glavno mesto in državljanstvo ureja zakon • Pravica do lokalne samouprave • Položaj tujcev – v skladu z mednarodnimi pogodbami imajo vse pravice, razen tistih, ki jih imajo po zakonu samo državljani (volilna, določena DM)

15. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE • zagotovljene vsakomur • uresničujejo se neposredno na podlagi ustave • način uresničevanja je mogoče predpisati z zakonom • omejitve člov. pravic in tem. svoboščin le s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava • sodno varstvo

16. ZAČASNA RAZVELJAVITEV • v vojnem ali izrednem stanju se lahko omejijo ali začasno razveljavijo • le za čas trajanja • v obsegu,ki ga takšno stanje zahteva • ukrepi ne smejo povzročati neenakopravnosti • ustava ne dopušča začasne razveljavitve in omejevanja pravic določenih v 17, 18, 21, 27, 29 in 41 členu

17. ABSOLUTNA PREPOVED OMEJITVE OZ. RAZVELJAVITVE • nedotakljivost človekovega življenje • prepoved mučenja • varstvo človekove osebnosti in dostojanstva • domneva nedolžnosti • načelo zakonitosti • pravna jamstva v kazenskem postopku • svoboda vesti

18. VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC I • osebne - sklenitev zakonske zveze,svobodno odločanje o rojstvu otrok, pravice otrok svoboda gibanja, svoboda izražanja • socialne - svoboda dela, pravica do socialne varnosti, pravica do zdravstvenega varstva,pravice invalidov • politične – svoboda vesti, volilna pravica, pravica do peticije, sodelovanje pri upravljanju javnih zadev • kulturne – svoboda znanosti in umetnosti, pravice iz ustvarjalnosti

19. VRSTE ČLOVEKOVIH PRAVIC II • izobrazba in šolanje • avtonomnost univerze in drugih visokih šol • izobraževanje je svobodno, osnovnošolsko izobraževanje je obvezno, financira se iz javnih sredstev, država zagotavlja možnost, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo

20. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA • država zagotavlja varstvo dela in možnost zaposlitve • država določa način pridobitve lastnine in zagotavlja uživanje lastnine, tako, da je zagotovljena njena gospodarska socialna in ekološka funkcija • posebni pogoji pridobitve za tujce • javno dobro in naravna bogastva (le zakon določa posebne pravice uporabe in pogoje za izkoriščanje) • poseben pomen varstva kmetijskih zemljišč, zdravemu okolju in varovanju naravne in kulturne dediščine

21. PODJETNIŠTVO • svobodna gospodarska pobuda • določitev pogojev za ustanavljanje gospodarskih organizacij zapisana v zakonu • dejavnost ne sme biti v nasprotju z javno koristjo • prepoved nelojalne konkurence

22. NALOGE DRŽAVNEGA ZBORA • sprejema zakone in z njimi določa pravice in dolžnosti državljanov • na predlog vlade, 5000 volivcev ali vsak poslanec • več faz v postopku sprejemanja zakonov • poslovnik o delu DZ ( 2/3 večina) • razpisuje referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom • na predlog vlade, 1/3 poslancev, 40000 volivcev, DS

23. RAZGLAŠANJE IN VELJAVNOST ZAKONOV • zakone razglaša Predsednik Republike • 8 dni od sprejema • veto – ponovno odločanje, večja večina ( večina vseh poslancev) • objava zakonov – vakacio legis

24. VOJNO STANJE ALI IZREDNO STANJE • obstoj velike ali splošne nevarnosti, ki ogroža obstoj države • uvedba na predlog vlade • odloči DZ • predsednik republike v primeru, da se DZ ne more sestati (naknadna potrditev)

25. DRŽAVNI SVET • zastopa nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov • 40 svetnikov • zastopniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov • sklepčnost – navzoča večina vseh članov

26. NALOGE DRŽAVNEGA SVETA • predlaga DZ v sprejem zakone • daje DZ mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti • zahteva ponovno odločanje DZ pred razglasitvijo zakona • zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena • daje mnenje DZ o posamezni zadevi

27. PREDSEDNIK REPUBLIKE • predstavlja RS in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil • izvoli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah • dvokrožni večinski volilni sistem • mandat 5 let • največ 2 krat zapored • državljan RS

28. PRISTOJNOSTI • razpisuje volitve v DZ • razglaša zakone • imenuje državne funkcionarje • postavlja in odpoklicuje veleposlanike, sprejema poverilna pisma • izdaja listine o ratifikaciji • odloča o pomilostitvah • podeljuje odlikovanja in častne naslove • izdaja uredbe z zakonsko močjo

29. VLADA I • sestavljajo jo predsednik in ministri • odgovornost vlade in ministrov DZ • volitve predsednika vlade – predsednik RS predlaga DZ po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidata, če ni potrebne večine v 14 dneh predloži novega ali istega kandidata, lahko le tega predlagajo tudi poslanske skupine, če ni izvolitve, razpustitev DZ in razpis novih volitev ( 48 ur da DZ izvede še enkrat glasovanje- zadošča večina opredeljenih glasov navzočih)

30. VLADA II • ministre imenuje in razrešuje DZ • predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlad • sestavo, delovanje, število ministrstev, njihovo pristojnost in organizacijo določa zakon • nezaupnica vladi ( na predlog 10 poslancev izvolijo novega predsednika vlade) • zaupnica ( zahteva jo predsednik vlade, da preveri podporo) • interpelacija ( deset poslancev sproži interpelacijo o delu vlade ali ministra)

31. UPRAVA • organizacijo, pristojnosti, način imenovanja funkcionarjev določa zakon • naloge upravnih organov neposredno opravljajo ministrstva • upravni organi delajo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov • zaposlitev na podlagi javnega natečaja

32. SODSTVO • neodvisnost pri opravljanju dela • vezanost na ustavo in zakon • ureditev in pristojnost sodišč določa zakon • vrhovno sodišče - najvišje sodišče v državi - odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih • udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti - porotniki • sodniki - trajni mandat, izvolitev v DZ

33. DRŽAVNO TOŽILSTVO, ODVETNIŠTVO IN NOTARIAT • vlaga in zastopa kazenske obtožbe • ureditev tožilstva določa zakon • nezdružljivost • odvetništvo - samostojna in neodvisna služba, del pravosodja • notariat – javna služba, ki jo ureja zakon

34. LOKALNA SAMOUPRAVA • uresničuje se v občinah in drugih lokalnih skupnostih • občina ja samoupravna lokalna skupnost, ki obsega več naselij, povezanih s skupnimi potrebami in interesi • pristojnost – lokalne zadeve javnega pomena • financiranje – lastni viri, dodatna sredstva države, zadolževanje • prenos nalog iz državne pristojnosti

35. JAVNE FINANCE I • pridobivanje sredstev za uresničevanje nalog z davki, carinami in drugimi obveznimi dajatvami • država in lokalne skupnost izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami • dajatve so predpisane z zakoni • vsi prihodki in odhodki morajo biti zajeti v proračunu

36. JAVNE FINANCE II • računsko sodišče – najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe • člane rač. sodišča imenuje DZ • centralna banka – samostojna, odgovarja DZ, ustanovi se z zakonom • guvernerja imenuje DZ

37. USTAVNOST IN ZAKONITOST • predpisi v skladu z ustavo • objava • prepoved retroaktivnosti, zakoni in drugi predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj • postopek pred ustavnim sodiščem

38. USTAVNO SODIŠČE I • odloča o: • skladnosti zakonov z ustavo in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami • skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni • skladnosti predpisov lokalne skupnosti z ustavo in zakoni • o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin s posamičnimi akti • o sporih glede pristojnosti

39. USTAVNO SODIŠČE II • postopek pred ustavnim sodiščem določa zakon • predlagatelje zahteve določa zakon • sestavljeno je iz devetih sodnikov izvoljenih na predlog predsednika republike v DZ • pravni strokovnjaki • mandat devetih let, ne morejo biti ponovno izvoljeni

40. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN • določen je z zakonom • varuje človekove pravice in temeljne svoboščine v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil • z zakonom se za posamezna področja lahko določijo posebni varuhi človekovih pravic

41. PRAVO IN MORALA I • pravo so pravila za vedenje in ravnanje ljudi • je sistem – celota učinkovitih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih na vsebinsko pravilen način • sankcionira jih država s svojim aparatom • vsebina pravnih pravil ni večna in za vse skupnosti enaka • morala je neposredni proizvod družbene prakse, nastaja postopoma, kot ponotranjenje moralnih pravil

42. PRAVO IN MORALA II • socialna razpršenost morale ( uradniška, potrošniška, malomeščanska) • prvo je načrtno oblikovano, morala nastaja postopoma, je ponotranjenje moralnih pravil • pravo je praviloma kodificirano – pravice in dolžnosti so vnaprej določene ali določljive • morala je skupek vrednot, ki opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj nehumano, kar vodi do usklajenih vrednostnih sodb

43. PRAVNA SANKCIJA, MORALNA SANKCIJA • morala je v nasprotju s pravom, ki je racionalno, iracionalna in emocionalna • ima posluh za odtenke • moralo dojemamo z vsem človekovim bistvom • pravna sankcija je vnaprej določena, pogoji za nastop morajo biti ugotovljeni vnaprej v vnaprej določenem postopku opredeljeni • moralna sankcija - ni predvidljiva, niti čas nastanka ni določen, niti intenzivnost

44. KAKOVOSTNO RAZLIKOVANJE • temeljna funkcija prava je vnašanje reda v družbo • red dosegamo tako, da je zunanje ravnanje subjektov med seboj usklajeno • temeljna funkcija morale je človečnost • moralno vedenje in ravnanje nenehno uresničuje moralne vrednote • uresničevanje moralnih vrednot je pogoj za človekov in družbeni razvoj

45. NARAVNO PRAVO • skupno izhodišče naravnega prava je, da • - je večno in nespremenljivo • - splošno veljavno • - vsebinsko pravilno • - mogoče spoznati z razumom • - nadrejeno pozitivnemu pravu, če je pozitivno pravo v nasprotju z naravnim, mu to odreka veljavnost

46. POZITIVNO PRAVO • je v nasprotju z naravnim pravom: • časovno, krajevno in personalno omejeno • njegovi ustvarjalci so ljudje • po vsebinski plati vsebuje pravila, ki so bolj ali manj pravična • sodobno pravo je praviloma kodificirano • pravice in dolžnosti pravnih subjektov so vnaprej točno določene ali vsaj določljive

47. OBIČAJI • so družbena pravila, ki so se v določenem okolju ustalila • vedenje in ravnanje posameznika ( npr. skladiščnika) se ponavlja skozi časovno obdobje, zato izoblikuje in utrdi se prepričanje, da je takšno vedenje in obnašanje v enakih in podobnih okoliščinah obvezno • značilnost običajev je tipičnost in povprečnost • označujemo jih kot družbene standarde

48. PRAVO IN OBIČAJI • pravo je socialno prožnejše kot običaji, ki temeljijo na tradiciji in se spreminjajo počasneje kot narekujejo sprememb v družbenih razmerjih • v nasprotju s pravom so tehnično neizdelani, ne morejo posegati na marsikatero področje sodobnega družbenega življenja • tesno so zraščeni z določenimi okolji, s poklicnimi in drugimi dejavnostmi • običaji so pogosto partikularni, pravo pa je enovit in med seboj usklajen mehanizem

49. OBIČAJ KOT PRAVNI VIR • običaji – družbeni standardi izražajo stanje, ki velja v neki družbi za normalno • običaji niso le del družbene klime ki vpliva na učinkovitost prava • so dejavnik, ki vpliva na pravodajalca v teku nastajanja ustreznega splošnega pravnega akta • na ravni formalnih pravnih virov, se običaji uveljavljajo kot uzance ali standardi

50. UZANCE • gre za poseben pomen običajev, ki so se izoblikovali na področju blagovnega prometa, ki so jih zbrali in sooblikovali ustrezni družbeni organi, ne zakonodajalec – splošne uzance v blagovnemprometu, ki so se uporabljale za posle blagovnega prometa ( nakup in prodaja blaga, prevozniški in skladiščni posli) • ob splošnih uzancah je sprejetih več posebnih uzanc ( luške uzance, uzance v gostinstvu)