1 / 16

Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za la č ne« do »hrane za avtomobile«?

Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za la č ne« do »hrane za avtomobile«?. Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj. Izrazi. BIOMASA : pester nabor “biološke mase” za neprehranske namene Energija iz biomase (“bioenergija” – neustrezno!) Biogoriva – goriva iz biomase

hea
Download Presentation

Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za la č ne« do »hrane za avtomobile«?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Biogoriva in genska tehnologija: od »hrane za lačne« do »hrane za avtomobile«? Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj

  2. Izrazi • BIOMASA: pester nabor “biološke mase” za neprehranske namene • Energija iz biomase (“bioenergija” – neustrezno!) • Biogoriva – goriva iz biomase • bioetanol, biodizel,bioplin • Energijske rastline • oljnice (repica, soja, sončnica), • žita, večletne rastline

  3. “Generacije” biogoriv “Biogoriva 1., 2. in 3. generacije” • 1. generacija: v glavnem iz kmetijskih rastlin; možno je dodajanje manjših količin običajnim gorivom • 2. in 3. generacija: nove tehnologije za predelavo – uporaba širokega spektra biomase 2. G: predelava lignoceluloze

  4. Velika pričakovanja BP (British Petroleum) = Beyond Petroleum? “BP announced that team at the University of California, Berkeley; Lawrence Berkeley National Laboratory; and the University of Illinois at Urbana-Champaign won a $500 million 10 year award to develop biofuels to address global warming and local environmental concerns. The consortium has formed the Energy Biosciences Institute (EBI) to take on this challenge.

  5. V Evropi nam GS-hrana ne tekne… …toda GS-rastline za industrijsko rabo ne bodo motile? Novo upanje za ponudnike GS sort: • Rastline v vlogi obnovljivih virov energije niso namenjene prehrani • Potrošnik z njimi ne pride v neposreden stik • “zelena” (okoljska) podoba obnovljivih virov bo “obarvala” tudi GS-energijske rastline

  6. Obeti • GS-energijske rastline • GS-rastline odporne na sušo • GS-krompir s povečano vsebnostjo škroba • GS-drevesa: les z zmanjšanim deležem lignina • GS-rastline kot farmacevtski laboratoriji…

  7. Težave • Razmejitev od pridelave in predelave živil ni možna Primer bioplina: Nemško strokovno združenje Biogas nujno odsvetuje uporabo GS-rastlin*, ker • je vprašanje odgovornosti nerešeno, • je treba upoštevati odklonilen odnos potrošnikov, • pridelave rastlin za pridobivanje energije v bioplinarnah ni možno razmejiti od pridelave za hrano, saj preostanki fermentacije v vsakem primeru končajo na kmetijskih zemljiščih. *Biogas Journal, 2006

  8. Težave • Povečanje obsega monokultur • Bioplin iz GS-koruze in “superbiomasnih rastlin”: 1 ha koruzne silaže da pribl. 8.600 m3 bioplina. • Dolgoročne pogodbe z energetskimi podjetji – možna nova oblika pogodbenega kmetijstva. • Posledice: okrepitev usmeritve k velikim monokulturam brez kolobarja in oranja (= prihranek delovne sile in goriva)  odlične razmere zakoruzno veščo  ”GS-rešitev” v obliki Bt-koruze

  9. Rešitve 1. Uspešnost običajnega žlahtnjenja rastlin • Genska variabilnost koruze iz J Amerike in Evrope je izjemna: “energijska” koruza z stebli, debelimi kot otroška roka, doseže 5 m višine in raste tako hitro, da jo kmet lahko žanje dvakrat letno (KWS Saat AG) • Nove sorte bodo kmalu na trgu

  10. Rešitve 2. Ukrepi trajnostnih metod pridelave: • dobro premišljen kolobar • istočasna pridelava več energijskih rastlin - “multicropping” Oboje omogoča povečanje pridelka biomase in hkrati bistveno omeji širjenje škodljivcev. (Raziskave: Uni Kassel-Witzenhausen; KWS Saat AG) Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe e.V. financira triletni poskus, 8 mio EUR: Primer uspešne mešanice: proso, sudanska trava, žita.

  11. Rešitve 3. Pestrost možnih energetskih rastlin zadošča – genska tehnologija je odveč. • Smisel ni v iskanju “naj energetske rastline”, pač pa v izrabi velike pestrosti možnih energetskih rastlin. (A. Faij, Uni Utrecht)

  12. Rešitve 4. Izboljšava sedanjih sistemov • Primer: bioplinarne morajo začeti izkoriščati tudi toploto, ki nastaja ob fermentaciji, saj v nasprotnem primeru najkasneje v 10 letih ne bodo več konkurenčne. (K. Scheffer, Uni Kassel)

  13. GS rastline kot gorivo ali hrana – bistvene razlike v učinkih ni • Učinki na okolje in odprta vprašanja glede tega ostajajo enaka. • Tudi vprašanje soobstoja ostaja nespremenjeno. • Ni jamstva, da GS-rastline ne bodo zašle v prehransko verigo oziroma da ne bodo onesnažile običajnih ali ekoloških pridelkov.

  14. GS rastline za industrijo in farmacijo • Nevarnosti v primeru onesnaženja so še mnogo večje. Primer: v ZDA se je l. 2001 “farmacevtska” GS-koruza z vgrajeno produkcijo cepiva za svinje se je skrižala s sosednjimi posevki in se pojavila tudi v nadaljnjih posevkih. Odškodninski zahtevek več mio $.

  15. Ustrezen pristop? Nedvomno: • Gensko spremenjene energetske rastline so še en poskus, da bi uporabo genske tehnologije v kmetijstvu izvlekli iz krize sprejemljivosti in upravičenosti. Ustrezen pristop: • Celovito ovrednotenje tveganj in realnih pričakovanj, predvsem pa preverjanje in razvoj netveganih in trajnostnih rešitev.

More Related