SPP v Sloveniji od 2002 do 2008: specifični pogled Dorjan Marušič

1. SPP v Sloveniji od 2002 do 2008:specifični pogled Dorjan Marušič Strateška delavnica, Ljubljana, 24. 3. 2009

2. Dokumenti: Strategija razdeljevanja sredstev v Sloveniji, “Bela knjiga”, Strateški razvojni načrt ZZZS… Novi modeli razdeljevanja sredstev bodo, ob večji preglednosti, učinkovitosti in uspešnosti za večjo dostopnost, varnost in kakovost, promovirali:Spremembenačina partnerskega dogovarjanjanačin delovanja bolnišnicorganizacijskega, finančnega in strokovna povezovanja bolnišnicplačevanje terciarnosti po preglednih in preverljivih projektihZmanjšanjeobsega zdravljenja s hospitalizacijoštevila postelj v bolnišnicah za zdravljenje akutnih primerovštevila manjših oddelkovpotreb po novih človeških virihPovečanje postelj za podaljšano zdravljenjednevnega in ambulantnega zdravljenja Privarčevanobseg sredstev v štirih letih bo dosegel vsaj 10 milijard SIT na letni ravni

3. Plačilo po zahtevnosti primeraDRG, case-mix, HRG, DBC, SPP … • Razvrstitev bolnikov v SPP po zahtevnosti glede na • diagnoze, posege, dolžino obravnave, standardizirane obravnave • zdravstvene storitve v posamezni skupini imajo podobno stroškovno strukturo • Osnovna plačilna enota • opredeljena s celotnim postopkom obravnave bolnika • plačilo je sorazmerno stroškom

4. Porazdelitev stroškov dela v SPP

5. Finančna tveganja modelov financiranja

6. Kaj SPP doda … • Preglednejšo delitev sredstev • “denar sledi bolniku” • Lažje načrtovanje zdravstvenih prioritet • Konkurenčnost, primerjavo in povezavo • Dvig stroškovne – učinkovitosti • Dvig kakovosti podatkov Vendar SPP • ni model razdeljevanja sredstev • zahteva večjo administracijo • potrebuje nujen nadzor • nima dokazanega neposrednega vpliva na kakovost kliničnega dela

7. Zgodovina SPP v Sloveniji • April 2002 • PS RUSZV - pristop k izdelavi in implementaciji SPP • 2003 • 10% bolnišničnega proračuna za akutno obravnavo se razdeli s SPP • SD 2009 • Enotne cene (šele) 2011!

8. Cilj 2002 Vzpostavitev modela plačevanja AO na podlagi SPP predstavlja nadgradnjo preteklih modelov plačevanja AO. Nov model plačevanja zagotavlja pregledno in enotno plačevanje izvajalcev AO, poleg tega predstavlja tudi orodje za raznovrstne primerjalne analize tako za namen managementa izvajalcev, plačnika kot tudi Ministrstva za zdravje, katerih najpomembnejši cilj je doseganje večje učinkovitosti izvajalcev tako z vidika stroškov kot z vidika kakovosti zdravljenja.

9. Potrebe (AO obravnavani in čakajoči) državljanov +9,2 (1,56% povprečna letna raat) +12,6 (1,66% povprečna letna rast)

10. Stopnja AO hospitalizacije (OECD HEALTH DATA 2007)

11. Plan in realizacija NAO (BOD)

12. Povprečna ležalna doba -4,8 SPP NAO Od 2003 do 2008: skrajšanje LD za 18,5% Ocena potencialnih prihrankov 18,9 mio EUR

13. Delež akutno obravnavanih v obdobju od 2003 do 2006 z LD od 0 do nad 5 dni

14. PLD AO za 2003, 2006 in 2008 2003: 6,5 2006: 5,9 2008: 5,3 Toš, Iatros, Artros, Fabjan (od 2006): LD 0,0

15. Povprečna utež primerov v AO Kakšna je realna rast? Ali je rast sploh realna? Porast 2008/2003: 26,6% (povprečna letna rast 1,93%) Porast 2008/2004: 7,3% (povprečna letna rast 1,64%) • Porast 2004: • Sprememba uporabljenih uteži: 1,04 (2003) = 1,11 (2004 • Sprememba uporabljene klasifikacije za posege • Medicinska inflacija • Politika uprav bolnišnic glede doseganja večje “kakovosti” podatkov 1,11 2008 – 2005: Porast zahtevnih primerov (pribl. 15% vseh priemrov): od 50.737 na 56.149(za 5.412 ali 10,7%) Porast števila SPP primerov A06Z (Traheostomija; utež 22,23 – 1-) od 1981 na 2132 (za 151 ali 36%): 6,1% dvig CMI Večkratne hospitalizacije: 33%!

16. Struktura glede na zahtevnost, 2008 SPP je opredeljen kot zahteven in zapleten, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • zahtevna diagnoza, • zahtevne okoliščine, ki spremljajo zdravljenje, • dodatne spremljajoče bolezni. Zahtevni primeri: šifre, ki se pričnejo ali končajo s črko A.– šifre Axxx, xxxA

17. Delež zahtevnih primerov, 2008

18. Število primerov, PLD in odkloni LD za 2006 do 2008

19. SB Jesenice 2007:70% dnevna obravnava PLD 29,7 ur 4,5% premeščenih na oddelek 0,2% ponovno hospitalizirani Posegi pri ingvinalni in femoralni kili (G09Z; utež 0,84) – 4300 primerov v 2008, PLD 2,3 dni Povpr.: 2,3 1938 (19,6%) BOD 1429 (14,4%) BOD

20. 1998: koncesije 7 centrov in 1998; 16 in 2004; 18 in 2006 2001: določena enotna cena 2002: 60% ambulantnih posegov 2003: SPP in nac. seznam čakajočih 2004: 75% operacij v bolnišnici 2005: 66% operacij v bolnišnici 2005: 85% ambulantnih posegov 2007: 95% ambulantnih posegov Operacije sive mrene POTREBE 31. 12. 2001: 16.372 31. 12. 2004: 25.769 31. 12. 2007: 18.514 31. 12. 2008: 19.912

21. Število C07Z – Drugi posegi pri glavkomu Število C08Z – Obsežni posegi na leči

22. Težavnost sive mrene? Strokovno priporočilo: 15% zahtevnejših obravnav (Drugi posegi pri glavkomu: C07Z – 0,8; Obsežni posegi na leči: C08Z – 0,51)

23. Kontrola – kvaliteta!?

24. “Problematične” bolnišnice (splošne bolnišnice) Razpon je padel z 19% na 5,2% Cilj enakih cen za enake storitve se iz 2009 pomika v 2011 (ali res?)

25. Izgube bolnišnic DOLGOVI - ZAPADLI DOLGOVI!

26. Primerjave stroškov na povprečno obravnavo (2006)

27. Obremenjenost (produktivnost – učinkovitost) zdravnikov (2006)

28. Vrednost AO in število obteženih primerov v AO, 2004 in 2007 + 4,3 % - 2 %

29. Večja dostopnost! “Nova bolnišnica!”

30. Hvala!