Krško, 4.7.2013

1. REGIJSKI SESTANEK Krško, 4.7.2013

2. Predlog dnevnega reda: 8.45-9.00: Prihod udeležencev 9.00-9.30: Predstavitev šole, direktorica in ravnatelja 9.30-10.30: Vplivi na učenje-rezultati metaanaliz 10.30-10.45: Odmor 10.45-12.30: Analiza strokovnega sodelovanja in dogovori za šolsko leto 2013-2014

3. Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja KAJ RES DELUJE? Moč različnih vplivov na učenje učencev in učiteljev VIR: ddr. Barica Marentič Požarnik , Prispevek na posvetu na Brdu,6,6,2013 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

4. Kaj res deluje, kaj vpliva na dosežke učencev? Kaj pravijo o tem raziskave – ne le posamezne, ampak več tisoč raziskav, več sto metaanaliz? Novozelandec John Hattie je “presejal” izsledke 900 metaanaliz, ki so zajele 52.600 raziskav in 240.000 učencev (Hattie, J. Visible learning. Routledge, 2009; Lernen sichtbar machen, 2013, Schneider Verlag)

5. Za vsakega od 138 vplivov je izračunal “velikost vpliva” • Do 0,25 – majhen • 0,25-0,60 srednji • Nad 0,60 velik • Srednja vrednost: 0,40

6. Primerjajte ugotovitve Hattieja s svojimi predpostavkami o velikosti vpliva; namen: • Da ozavestite lastna prepričanja in jih postavite v širši okvir. • Da dobite osnovo za poglobljen razmislek. • To niso preprosti “recepti” za ukrepanje! Primer: “domače naloge” imajo razmeroma nizek vpliv na dosežke. Kaj to pomeni? Kako to? Kaj storiti, da bo učinek večji?

7. Nivojski pouk - N • Nizek, zanemarljiv vpliv: 0,12 • Negativen vpliv v smislu pravičnosti. • Razvrščanje učencev v razmeroma stalne homogene skupine nima skoraj nobenega vpliva na dosežke; kako to? • Učitelji ne prilagajajo metod skupinam, v nižjih je pouk običajno manj kakovosten. • Do slabših imajo nižja pričakovanja, itd.

8. Neposredno poučevanje – razlaga S • Srednje močan vpliv (0,59). • Je uspešnejše, če so učencem jasni cilji, če učitelj sproti preverja, ali razumejo (kakovosten dialog), če na koncu povzame… • Dobra razlaga ni “zastarel” način… • Potrebno dopolnjevati z drugimi metodami, s samostojnim in skupinskim delom učencev, z reševanjem problemov.

9. Sprotna povratna informacija V • Visok vpliv 0,75. • Eden najmočnejših vplivov na dosežke; teče tako od učitelja k učencem – informacija, kako dobro kdo napreduje, kje so še vrzeli, kaj mora še storiti, da se bo približal cilju… • kot tudi od učenca k učitelju (učenec pove, česa še ne razume, kaj mu dela težave…). • To NI isto kot bežna pohvala ali pogosto testiranje in sporočanje točk!

10. Vpliv domačega okolja (SES…) - S • Srednje močan vpliv - 0,52. • A ni absoluten! • Vpliva izobrazba, poklic staršev; ukvarjanje z otrokom; jezik, govor v družini… • Pomen sodelovanja s starši, zvišanja pričakovanj itd.

11. Skupinski pouk - S • Srednje močan vpliv (0,49). • Pomen skrbno oblikovanih, primerno izzivalnih nalog skupinam. • Ne prevelike skupine. • Učence naučiti socialnih spretnosti (so-delovanja v skupini; dajati – sprejemati pomoč)! • (Sodelovalno učenje nasproti individualnemu: 0,59)

12. Povratna informacija učitelju o njegovem delu – V • Med najmočnejšimi vplivi – 0,90. • Sprotna informacija učitelju o njegovem poučevanju in učinkih na učence, s strani ravnatelja, kolegov, zunanjega strokovnjaka… • Hospitacije, pogovori o dobrih straneh in kaj naj bi izboljšal, o vzrokih, če učenci ne napredujejo dovolj. • Predpogoj: Varno vzdušje zaupanja, odprtost. Kaj to vzdušje lahko ogroža?

13. Ponavljanje razreda - N • Nizek, celo rahlo negativen vpliv -0,13 na učenčevo nadaljnje učenje in dosežke. • Pričakovanje, da se bodo v naslednjem letu več naučili ne drži. • Težave v socialnem in čustvenem prilagajanju, večja možnost, da opusti šolanje. • Grožnja s ponavljanjem ne zviša motivacije.

14. Realna pričakovanja učenca do sebe - V • Visok vpliv – 1,44. • Ali zna realno oceniti, kakšni so njegovi dosežki pri raznih predmetih in predvideti, kakšne možnosti za uspeh ima v prihodnje? • Ovira za napredek – če se podcenjuje ! • Dati učencem možnost za samoocenjevanje!

15. Učiteljeva pričakovanja do učencev - S • Srednje močan vpliv 0,43. • Samouresničujoča se prerokba. • Na učiteljeva pričakovanja vpliva marsikaj, npr. SES, prejšnji uspehi, videz, narodnost… • Pričakovanja pa vplivajo na priložnosti za sodelovanje pri pouku, na čas za odgovor, na odnos, ocene… • Nalepka “učne težave” lahko zniža pričakovanja • “nadarjen” jih zviša, itd.

16. Kako učenci vidijo učitelja - S • Srednje močan vpliv 0, 44 • Vprašalniki za učence (ki naj bi jih učitelj redno uporabljal) pokažejo med drugim npr. njihov pogled, ali jih učitelj upošteva, spodbuja, se lahko nanj obračajo…

17. Odnos učitelj - učenci - V • Visok vpliv – 0,72. • Ali se zna učitelj vživeti v učence (čustvena in spoznavna empatija)? • Ali mu lahko zaupajo? • Ali se počutijo varne – je zahteven, a odprt do vprašanj, idej, stisk? • Odprt do napak, jih sprejema kot priložnost?

18. Razvijanje besednjaka - V • Visok vpliv na dosežke – 0,67. • saj je pomanjkljiv besedni zaklad vzrok mnogih težav pri branju, učenju. • Pomembno: načrtna, sistematična skrb za širjenje besednega zaklada. • Preverjanje razumevanja tudi povsem “običajnih” besed; slovarčki…

19. Število učencev v razredu - N • Številne raziskave kažejo, da ima zmanjšanje števila učencev v razredu minimalen vpliv na njihovo uspešnost - 0,21. Kako to? • Učitelji ne izkoristijo prednosti manjšega razreda, možnosti za več povratnih informacij, individualne pomoči… ampak uporabljajo iste metode, kot v večjih razredih. • Rabili bi usposabljanje za to! • To spada bolj v delovne pogoje.

20. Poučevanje učnih strategij - V • Ima velik vpliv na učenčeve dosežke – 0,63. • Pomembni so tako splošni napotki in vaja v strategijah - vloga svetovalnih delavcev… • kot tudi tisti pri posameznih predmetih – naloga VSAKEGA učitelja. • Navajati tudi na učenje iz učbenika, na globinsko branje z razumevanjem.

21. Finansiranje šole, oprema N • Majhen neposreden vpliv 0,23. • Spada med osnovne pogoje delovanja. • Največ vpliva na dosežke imajo izdatki, neposredno vezani na pouk (učni pripomočki). • Ne gre le za več denarja, ampak za to, kako je uporabljen.

22. Domače naloge - S • Srednji vpliv – 0,29. • Nižji, kot bi pričakovali; večji je na predmetni stopnji in pri bolj sposobnih učencih. • Pomembno: smiselne naloge; kontrola in povratna informacija. • Kako povečati vpliv na dosežke?

23. Pouk s pomočjo računalnika - S • Opravljenih ogromno raziskav (nad 5000); S 0,37. • Najrazličnejši načini uporabe povečajo verjetnost za učinkovito učenje, a ga ne zagotavljajo avtomatično. • Pozitivno: če gre za dopolnjevanje učiteljevega dela, ne za nadomestitev. • Če učenceusposobimo za smiselno uporabo. • Če delajo v parih. • Če imajo čim več kontrole nad potekom učenja. • Če dobivajo dobro sprotno povratno informacijo.

24. Spremembe šolskega koledarja – urnika N • Vpliv zanemarljiv – 0,19. • Razporeditev, trajanje počitnic… • Tudi počitniške (učne) dejavnosti – ne vplivajo bistveno.

25. Ravnatelj – S/V Vpliv na dosežke odvisen od tipa vodenja: • A Ravnatelj, ki skrbi za dobre delovne pogoje, dobre odnose, zadovoljstvo, učitelje spodbuja k sodelovanju, lastni odgovornosti… 0,36. • B Ravnatelj, ki je usmerjen v kakovost učenja in pouka, v spremljanje učinkov pouka, • ki ima visoka pričakovanja do učiteljev, redno hospitira, spodbuja pogovore o pouku in učenju, tudi kritične, v varnem ozračju zbornice… do 0,74.

26. Pouk kot reševanje problemov – V/S • Reševanje problemov (npr. matem.) – velik vpliv na dosežke V 0,61. • Učenci pridobe metode reševanja; potrebujejo uvajanje, podporo. • Sorodno - učenje z odkrivanjem, raziskovanjem, opazovanjem, eksperimentiranjem (zlasti na naravoslovnih področjih), učinek S 0,31. • Večji vpliv na procesno kot vsebinsko znanje.

27. Prejšnji učenčevi dosežki - V • Vpliv je precejšen – 0,67. • Tudi napovedna vrednost ocen za nadaljnje uspehe je velika (osnovna – srednja – visoka šola). • Dosežki se kopičijo skozi leta. • Pouk je tem uspešnejši, čim bolj izhaja iz predznanja (VŽN).

28. Strokovno izpopolnjevanje učiteljev V • Večina strokovnega izpopolnjevanja vpliva bolj na zadovoljstvo učiteljev, manj na njihovo poučevanje, še manj na dosežke učencev; povprečno 0,62. • Vloga metod izpopolnjevanja: bolj kot predavanja z razpravo so učinkovite vaje, mikropouk s povratno informacijo ipd. • Pozit. vpliv dobrih zunanjih strokovnjakov na šoli. • Strokovna literatura ima minimalen vpliv.

29. Namesto zaključka • Številne meta-raziskave nam ponujajo kažipote k ODLIČNOSTI v pouku in učenju. • Bistveno sporočilo: bolj, kot “zunanji” dejavniki je za kakovost dosežkov pomemben učitelj– in med učitelji so velike razlike. • Katere od oznak “dobrega učitelja” so prenosljive tudi k nam? • Kakšno podporo potrebuje učitelj, ob osnovnem občutku varnosti in samostojnosti, na poti od dobrega do boljšega dela?

31. Pogled nazaj • Raven strokovnega sodelovanja na lokalnem nivoju: • Kako razumemo bralno pismenost? • Bralne učne strategije (naredili eno). • O „Naravi učenja“. • Ocenjevanje znanj (2011-2012)! • Delo s čustveno in drugače zanemarjenimi otroki. • Razvojno načrtovanje (RN; LDN, priprava na pouk). • Strokovni sestanki vsak prvi ponedeljek v mesecu (pedagoško vodenje, inšpektorat, komunikacija). Regijski sestanek Bršljin, 4.4. 2013

32. Raven strokovnega sodelovanja na nacionalni ravni • Prenova gimnazij ŠRT, ŠPT,… • Poskus v gimnaziji.

33. Pogled naprej • Regionalna raven • Preverjanje in ocenjevanje znanja. • Bralne učne strategije. • Spremljava učnega procesa-pedagoško vodenje. • Evalvacija pedagoškega vodenja/razvojno načrtovanje, vloga ravnatelja… • Skrb za posebne skupine učencev: nadarjeni, učne težave, priseljenci. • Spremljanje pedagoškega procesa (učinkovite učne strategije, strategije poučevanje in samostojnega učenja ter preverjanje in ocenjevanje znanja. • Nadaljevanje vseh že lani začetih aktivnosti (npr. rezultati merjenja znanja, smiselna uporaba IKT)

34. ….pogled naprej • Nacionalna raven: • Nadaljevanje že začetih projektov: poskus v gimnaziji, delo s šolskimi PT…(okrožnica) • Projet EU folijo • E-šolska torba in e-učbeniki

35. Eufolijo/Cilji projekta • razvojno delovali: načrtovali, izvajali, spremljali in vrednotili pouk ter znanja in veščine učencev v skladu s filozofijo razvojnega (procesnega) elektronskega listovnika, • oblikovali ter sistematično uporabljali razvojni e-listovnik z namenom načrtovanja, spremljanja in vrednotenja lastnega strokovnega napredka in razvoja. Učenjeveščinesamouravnavanje(self-regulation) • Izbranih 14 šol/ŠC Grm NM

36. E-šolska torba in e-učbeniki • Čas za prijavo za sodelovanje v projektu je do 2.7.2013 do 15. ure. Imenovali smo komisijo za izbor šol. Seznam sodelujočih šol bo znan 15.7.2013. Izbiramo najmanj 14 šol za sodelovanje: • po en oddelek 4., 5. in 6. razreda ter 2. letnika gimnazije (ali več) • po tri oddelke 8. in 9. razreda ter 1. letnika gimnazije (ali več) • Z vsake izbrane/sodelujoče šole bodo v projekt vključeni najmanj 4 in največ 6 učiteljev različnih predmetov (projektni tim), ki bodo poučevali v prijavljenem (in s tablicami opremljenem) oddelku in skrbeli za uvajanje, uporabo in evalvacijo e-vsebin in e-storitev. • Prvo 8-urno skupno usposabljanje vseh »vpletenih« načrtujemo prvo soboto v mesecu septembru. Lokacijo in vsebino usposabljanja bomo objavili v avgustu. Pri izvajanju delavniškega dela programa, ki bo (najverjetneje) namenjen načrtovanju letne delovne priprave bomo sodelovali svetovalci različnih predmetov (v odvisnosti od učiteljske zasedbe J) • Pilotni projekt traja dve leti, povezuje dva projekta (e-Šolska torba in E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih v OŠ), zato je  program pilota  še v nastajanju  (kdo, kaj, kako, kdaj in v kolikšni meri bo vključen v »pilota« bo znano najkasneje septembra)

37. Sugestije in predlogi! Sodelovanje: -regijski sklic v avgustu: 22.8.2013 / ŠC NM -

38. Hvala za vašo pozornost!