Ocenjevanje

1. Ocenjevanje Dr. Natalija Komljanc, FUI RAP, LJ. maj 2008

2. “ZA ŠOLO NAM GRE”, motto v preteklosti Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti…

3. Motto odprtega učenja je: Išči znanje, ga prežveči in preoblikuj v nov inovativen izdelek ter posreduj kot nov kolektivni socialni produkt (Downes, 2006).

4. Na kakšen način ponujati oblike vzgoje? Kot: • inovativni centri, središča za razvoj inovativnosti • oaze za srečevanje mladih z različnimi ciljnimi skupinami aktivnih državljanov, ki bi mlade uvajali v svet najaktivnejše delovne sile • zdravo sobivanje…

5. EVOLUCIJA VIZGLOBALNA PEDAGOGIKA • Odpiranje v okolje, razpršitev učnega okolja • Krojenje edukacije individualnim potrebam in pričakovanjem ob hkratni integraciji • Uporaba IKT kot orodja učenja

6. Trend šole 21. stoletja: ODPRTI KURIKULUM • Inovativno okolje, inovativnost reševanja izzivov • Avtonomija dejavnikov pouka • Trajno(stno) učenje (znanje) • Vseživljenjsko učenje (širina in globina uporabnega znanja)

7. Podpora staršev in okolja Dostop do predšolske vzgoje Neobvezni programi Celosten razvoj otroka Visoko kakovostni programi Profesionalno trenirani učitelji in drugi, ki skrbijo za otroke NAČELA ŠOLE V 21. STOLETJU Univerza Oxford

8. Šola in učitelj sta odlična, če ob pravem času učencu postrežeta z izkušnjami, ki se skladajo s predhodnimi učenčevimi miselnimi shemami in tudi s pričakovanimi cilji.

9. Šola, je odprt laboratorij za učence in učitelje, za njihovo umetniško in raziskovalno izražanje.

10. Pedagogika v 21. stoletju goji vseživljenjskost učenja širino in globino prilagajanja s primerjanjem življenja za življenje. Bistvena razlika med šolo 20. in 21. stol. ni le v odkrivanju novih teorij učenja in poučevanja, ampak v bogatenju, plemenitenju izvedbenega kurikula z osebnim življenjem v bivalnem okolju.

11. PRIORITETNE TEME ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV • Ocenjevanje znanja • Sodelovanje v skupini/ah • Emocionalna inteligenca • Mentorstvo • Vključevanje staršev • Profesionalni razvoj • Projektna metoda učenja…

12. Sedanjost: • “Šola grize” • Pravilnik preobtežen s členi, nejasen v opredelitvi pojmov… • Kaj preverjati: standarde, cilje, pričakovane rezultate… • Kako ocenjevati • Ali je v šoli nujno ocenjevati, kaj vse…

13. “Trudi se postati celota, če ne zmoreš, pa vsaj njen del,” Goethe. • Celota: kar je zaključeno, sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov (SSKJ)

14. Življenje je eno samo prilagajanje. Prilagoditev = prevzetje lastnosti: • Porajanje spoznanj (Sokrat). • Boj za obstanek (Darwin). • Uravnoteženje (Piaget). (Ekvilibracija = asimilacija + akomodacija)

15. Prilagajanje = učenje Dve vrsti učenja: • Transmisija – prenos informacij brez neposrednega sodelovanja poslušalca (mehanično učenje) • Transformacija – preobrazba z rojevanjem idej (sprememba vsebine, oblike)

16. Prilagajamo (učimo) se na osnovi raziskovanja (primerjanja) (Komljanc, 2007). • Raziskovanje: opazovanje, zbiranje ali ločevanje, ali povezovanje, analiza, primerjanje (po SSKJ). • Raziskujemo s primerjanjem.

17. Življenje je prilagajanje z raziskovanjem. ALI:Življenje je učenje s primerjanjem (LLL). (Komljanc, 2007). Učimo in poučujemo sebe in druge. Ko ugotovitve sporočamo drug drugemu, se vzgajamo (po Podkonjak, 1967).

18. Vzgajanje je prilagajanje na osnovi primerjanja (Komljanc, 2007). • Primerjanje je ugotavljanje podobnosti in razlik med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi. • Ocenjevati: določati vrednost. • Vrednotiti: ugotavljati kakovost česa • Šolsko ocenjevanje je ugotavljanje in določanje vrednosti (kakovosti) znanja na osnovi primerjanja podobnosti in razlik.

19. OBSTAJA MOČNA ZVEZA MED VZGOJO IN OCENJEVANJEM: • Vzgajanje je prilagajanje na osnovi primerjanja (Komljanc, 2007). • Ocenjevanje je prilagajanje na osnovi primerjanja. • Ocenjevanje je prilagajanje učenja poučevanja (znanja), na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja) z referenčnim (želena, pričakovana soodvisna zveza).

20. Ocenjevanje z dveh vidikov, učitelja: učenca: 1. Šolsko ocenjevanje je ugotavljanje in določanje vrednosti (kakovosti) znanja na osnovi primerjanja podobnosti in razlik (med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi). 2. Ocenjevanje je prilagajanje učenja poučevanja (znanja), na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja) z referenčnim (želena, pričakovana soodvisna zveza).

21. V fazi formativnega spremljanja (FS) je ocenjevanje prilagajanje na osnovi primerjanja. • definicija: FS je prilagajanje (pred)znanja na osnovi primerjanja na višje ravni (standardu - obliki razvoja predznanja). 2. definicija: FS je prilagajanje pouka (učenja in poučevanja) na osnovi primerjanja predznanja posameznega učenca z referenčnim merilom (skupnim pričakovanim rezultatom).

22. Opredelitev pojmov:1. Standard Standard naj bi šolo naredil močnejšo, enako/vredno. Standardi ne pomenijo odličnosti, ampak enakovrednost. Standard ni nekaj, kar bi bil seštevek enako in odlično. Vsi pa si želimo: standard = enotna odličnost. Standard postavljajo učitelji discipline. Izobraževalci se fokusirajo na bistvo (vsebino) predmeta. Niso pa se dogovorili, kaj mora vedeti vsakdo. Iz tega razloga so učni načrti neenaki. Za standard se je potrebno vprašati: Kaj mora vedeti vsakdo? Standard ni niti povprečje ali pa le to, vsekakor pa ne odličnost (hkrati) (Gagnon, 1995).

23. Opredelitev pojmov: 2. pričakovani rezultat • Osnova za spremembo zapisa pričakovanega rezultata je izvesti prehod iz zapisa cilja kot standarda v zapis merila za dosego pričakovanega rezultata. • Pričakovani rezultat je izjava o tem, kaj se pričakuje od učenca, da ve, zna, razume in je sposoben narediti ob koncu obdobja učenja. • Pričakovani rezultat se napiše kot način predstavitve naučenega. • Pričakovani rezultati običajno ne specificirajo kurikula (učnega načrta), ampak splošna učna področja.

24. Razlika med ciljem in pričakovanim rezultatom: • Cilj oskrbuje s smerjo poučevanja, pouka. • Pričakovani rezultat pa opisuje kaj se pričakuje od učenca, da se bo učil oz. naučil v nekem času (obdobju). Pričakovani rezultat govori o učenju samem.

25. Za tovrstno vzgojo in ocenjevanje morajo dejavniki pouka razvijati (primerjati) sedanje didaktične elemente z referenčnimi (Babuško): 1. a) pogosto zunanjo kontrolo z b) samokontrolo, 2. a) pogosto diferenciacijo v obliki ločevanja z b) zbliževanjem socialnih učnih skupin, 3. a) pogosta pravila z b) načeli (principi) delovanja, 4. a) pogostim učenjem disciplin z b) celovitim integrativnim, globalnim kurikulom

26. Ocenjevanje je spremljanje razvoja znanja (FS s prilagajanjem učenja in poučevanja) na osnovi primerjanja aktualnega znanja (predznanja učencev in učitelja) z referenčnim (pričakovanim rezultatom), na koncu obdobja prilagajanja (FS) pa določitev vrednosti (kakovosti) dosežka (uspešnosti prilagoditve v okviru procesa vseživljenjskosti učenja) (Komljanc, 2008).

27. Razvojnoaplikativni projekt Zavoda RS za šolstvo RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA http://www.zrss.si

28. Načela (principi) ocenjevanja znanja - FS: • Spremljati močna in šibka znanja (1/40/33,3%%) • Zagotavljati kontakt med učnimi stopnjami (3/0/0,0%) • Zagotavljati aktualno povratno informacijo o razvoju znanja (2/21/17,5%) RAP

29. Predlog za FS v naši šolski praksi: 1. 4. – 9/120 – 7,5% Izmenjava informacij med dejavniki pouka za usklajevanje učenčevih potreb in zmožnosti z zahtevami kurikula.

30. Predlogi za FS v naši šolski praksi: 2.2. – 35/120 – 29,2% Svetovanje za odpravljanje šibkosti v predznanju - učenje na višji ravni

31. Predlogi za FS v naši šolski praksi: 3.1. – 40/120 – 33,3% Vodenje pouka za (so)vplivanje dejavnikov pouka (smiselno učenje)

32. Predlogi za FS v naši šolski praksi: 4.5. - 6/120 – 5,0% Kontrolni mehanizem v obliki povratne informacije za uravnavanje poučevanja in učenja

33. Predlogi za FS v naši šolski praksi: 5.3. – 30/120 – 25,0% Sumativno ocenjevanje šele na osnovi celovite zbirke podatkov o učenčevem predznanju in napredku, ki se primerja z referenčnim merilom (pričakovanim rezultatom)

34. Kritično znanje - IZZIV učiteljev: • Diferenciacija poučevanja • Individualizacija ocenjevanja

35. Indikator uspešnosti za dosego cilja FS: Ko bo naše učenje in poučevanje postalo raziskovanje lastne prakse (AR). Ko bomo spoznali, da lahko vsak učenec zna več (po Boston, 2002).

36. Cilji RAP: • Avtentično, globoko razumevanje učiteljev za FS • Uporaba računalniškega programa za razvoj vsebin FS • Viri z didaktičnimi priporočili za FS in SO • Predlaganje zakonodajnih sprememb (pravila)

38. Diagnostika predznanja: močna, šibka znanja za ugotavljanje odstopanja referenčnega okvira “navzgor” in “navzdol”. • Diagnostika je zamrznitev procesa učenja za ugotovitev uspešnosti prilagajanja in doseženih veščin (znanja). • Referenčno merilo je osnova za vrednotenje, presojanje – primerjanje. Diagnostika je primerjanje aktualnega znanja z referenčnim (želenim).

39. Razvrščanje (taksonomija) znanja, veščin nekega področja • Taksonomija – nauk o razvrščanju (bio). • Razvrščati – delati, da se tvori vrsta (znanja). • Znanje – celota podatkov • Zmožnost /sposobnost – lastnost , da (z)more opraviti • Kompetenca – mera (obseg) odločanja glede na določeno normo • Veščina – lastnost vešč/ega – zna dobro

40. Razvrščanje znanja, veščin: • Pozna podatke /rezultat vsebina • Ima zmožnost, sposobnost /stil učenja, poučevanja • Večš/zna (praktično) uporabiti /dokaz = dosežek

41. Cilj je mesto, kamor želimo. Merilo je/so enote merjenja. Enota je dogovorjena količina merila. Primer: 5 meril dobrega cilja (po Dewey): • cilj, ki spodbuja aktivnost, • cilj, ki omogoča spremljanje doseganja želenega stanja, • cilj, ki omogoča oblikovanje individualnih navodil za njegovo dosego, • cilj, ki omogoča doseganje popolnosti/procesnost, • cilj, ki omogoča osebni akcijski načrt.

42. Proces učenja za dosego (želenega) cilja: Učenje in poučevanje za prilagajanje vsebin (kaj) učenec pozna (rezultati, podatki), zmore (osebni cilj) in mora (standard, (pričakovani rezultat). • Referenčni okvir zajema: pričakovani rezultat, taksonomsko stopnji in čas doseganja. Za proces učenja (kako) dejavnika pripravita program (akcijski načrt za procesno učenje na osnovi referenčnega okvira).

43. Proces učenja Dejavnika razvijata zmožnost/sposobnost prilagajanja, da učenec veščine, znanje uporabi v lastnem življenju. Prilagajanje (učenje) razvija učenec skupaj z učiteljem (stil učenja in metode učenja, pa tudi stil poučevanja oz. performanca – predstavljanja uporabe v življenju). Izraz “performativ” je uporabil filozof John Austin kot “proces, ki vzpostavlja resničnost”.

44. Dosežki: delovna in predstavitvena zbirka, ki predstavlja napredek učenčevega znanja na osnovi referenčnega merila (cilja). • Učitelj z učencem pripravi zbirko dosežkov (izdelki, ki so posledica prizadevanja, dela, prilagajanja). • Učitelj z učencem vrednoti napredek v procesu učenja na osnovi dosežkov (rezultatov). • Vrednotenje je primerjanje (raziskovanje) za ugotavljanje in priporočanje (razvoj predznanja v okviru LLL).

45. Dosežek z vidika dejavnikov pouka Učitelj: • analiza delovne zbirke, • izbor najboljših dosežkov, • vrednotenje (primerjanje prvega, vmesnih in končnega izdelka) za razsojo kakovosti dosežka. Učenec: Pokaži, kaj znaš. + Oceni svoje delo.

46. Presojanje s treh razvrstitvenih (taksonomskih) vidikov: • Pozna podatke /rezultat, vsebina, kaj • Zmožen je (stil, metoda učenja) opraviti • Vešč je/ zna (praktično) uporabiti – predstaviti naučeno (dokaz = dosežek) (Komljanc, 2008).