Postopki proti EU

1. Postopki proti EU Dr. Janja Hojnik 8. maj 2012

2. Tožbe proti EU • Ne na splošno, ampak zoper institucije: • Presoja zakonitosti aktov EU z neposredno tožbo – ničnostna tožba (člen 263 PDEU); • Posredna presoja zakonitosti (člen 267 PDEU); • Molk organa (člen 265 PDEU); • Ugovor nezakonitosti (člen 277 PDEU); • Odškodninska odgovornost EU (člen 340 PDEU); • Tožbe uslužbencev EU (člen 270 PDEU). Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

3. Ničnostna tožba • Splošne opredelitve tožbe: • Mehanizem za presojo procesne in materialne zakonitosti aktov EU; • 4 pogoji za uspešno izpodbijanje veljavnosti aktov EU: • Akt mora biti takšen, da ga je mogoče izpodbijati; • Obstoj procesne ali materialne nezakonitosti; • Zahtevek podan v predpisanem časovnem okvirju; • Subjekt, ki akt izpodbija (tožnik), mora imeti sposobnost biti stranka v tem postopku. 3

4. Člen 263 PDEU (prejšnji člen 230 PES): ničnostna tožba 1. Sodišče nadzira zakonitost zakonodajnih aktov , ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne banke razen priporočil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim učinkom za tretje osebe. Nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe. 2. V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, ki jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. 3. Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo Računsko sodišče, Evropska centralna banka in Odbor regij. 4 4 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

5. Člen 263 PDEU (prejšnji člen 230 PES): ničnostna tožba 4. Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. 5. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov in agencij, ki imajo zanje pravni učinek. 6. Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. 5 5 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

6. Akti,ki jih je mogoče izpodbijati (263/1 PDEU) • uredbe, direktive in sklepi (člen 288 PDEU); • drugi akti, pod pogojem, da imajo zavezujočo naravo ali povzročajo pravne učinke: • Resolucija (ERTA, 22/70); • Sporočilo EK, v katerem je z interpretacijo direktive predstavila nove obveznosti (Francija protiEK, C-325/91); • Pismo Komisije o začetku postopka za ugotovitev kršitve konkurence (IBM, 60/81) – NE! Vendar pa pismo Komisije o obvestilu, da ne bo začelo postopka (SFEI, C-39/93); • Tudi akti teles, ki jim institucije delegirajo svojo pristojnost za sprejemanje aktov. • Kaj pa akt, ki ne velja več? • Kaj pa priporočilo in mnenje? • Kaj pa Pogodbi? • Kaj pa akti držav članic? 6 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

7. Razlogi izpodbijanja • nepristojnost (ultra vires); • bistvena kršitev postopka; • kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njuno uporabo; • zloraba pooblastil. Légalité externe (tudi ex officio) Légalité interne (le na predlog) 7 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

8. Časovni okvir izpodbijanja • v dveh mesecih: • od objave akta, • od njegovega uradnega obvestila tožniku, • od dneva, ko je izvedel za akt; • tudi kasneje, če gre za akt, ki je tako napačen, da velja za neobstoječega 8 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

9. Sposobnost biti stranka v postopku • Privilegirani tožniki: • Države članice, Svet EU, Komisija, Evropski parlament; • Lahko zmeraj vložijo tožbo, tudi če je odločitev naslovljena na koga drugega. • Pol-privilegirani tožniki: • Računsko sodišče, Evropska centralna banka, Odbor regij; • Lahko vlagajo tožbo za varovanje svojih prerogativ; • Neprivilegirani tožniki: • Fizične in pravne osebe; • Zelo omejena možnost za vložitev te tožbe. 9 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

10. Kdo razsoja? • Sodišče: • v tožbah DČ proti EP/Svetu (razen glede državnih pomoči…); • V tožbah med institucijami EU; • na II. stopnji v tožbah neprivilegiranih tožnikov; • Splošno sodišče • v tožbah neprivilegiranih tožnikov na I. stopnji; • v tožbah držav članic zoper Komisijo; • v tožbah DČ zoper Svet glede državnih pomoči, ukrepov trgovinske zaščite (damping) in aktov, s katerimi prenese pristojnost za izvajanje; • v odškodninskih tožbah zoper institucije EU; • pritožbe zoper sodišče za uslužbence… 10 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

11. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

12. Kdo so fizične in pravne osebe v smislu 263/4 PDEU? • Enotna razlaga: tožnik mora biti sposoben nastopati v pravnih zadevah kot odgovoren subjekt; • Tudi lokalne in regionalne skupnosti; • Državljanstvo ni pomembno. 12 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

13. Neprivilegirani tožniki pred Lizb. pogodbo • Tožbo so lahko vložili zgolj v treh primerih: • zoper odločbo, ki je naslovljena na samega tožnika; • zoper odločbo, ki je naslovljena na tretjo osebo, vendar tožnika neposredno in individualno zadeva in • zoper odločbo, ki je v obliki uredbe in tožnika neposredno in individualno zadeva. • Kaj pa direktive? Gibraltar, C-298/89: “beseda ‘odločba’ … ima tehnični pomen, tako da je potrebno kriterije razlikovanja med aktom zakonodajne narave in odločbe znotraj tega določila oblikovati na osnovi splošne ali druge narave konkretnega akta.” 13 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

14. Neposredno zadevanje • presojamo vzročno zvezo med spornim aktom EU in spremembo pravnega položaja tožnika; • pravni akt posameznika neposredno zadeva, če ima neposredni učinek na njegov pravni položaj; • Sporno, ko so učinki akta odvisni od diskrecijske odločitve naslovnika akta (Alcan, 69/69)(“posameznik bi imel pravico, če bi naslovnik akta ES…”). 14 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

15. Individualno zadevanje • Plaumann (25/62): posameznika odločba individualno zadeva, če ga“zadeva zaradi določenih značilnosti, ki so mu lastne, ali zaradi okoliščin, ki ga razlikujejo od vseh drugih oseb in je zaradi teh okoliščin individualno opredeljen. V predmetnem primeru sporna odločba tožnika zadeva kot uvoznika klementin, tj. iz razloga gospodarske dejavnosti, ki jo lahko ob vsakem času opravlja katerakoli oseba, in ni takšna, da bi tožnika opredeljevala kot naslovnika.” • Kritike Plaumannovega testa: • Ekonomsko nerealen – stanje na trgu je bolj konstantno, kot domneva SEU; • Konceptualno slab – tožnik izjemno težko uspe, razen v zelo omejenem številu retrospektivnih primerov; • Krši načelo učinkovitega sodnega varstva. 15 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

16. Individualno zadevanje • Uspešen v primerih, ko tožniki predstavljajo zaprto kategorijo (člani opredeljeni v času sprejema odločbe): Toepfer, 106&107/63: "Predmetni akt je zadeval zgolj tiste osebe, ki so bile uvozniki, ki so 1. oktobra 1963 zaprosili za uvozno dovoljenje. Število in identiteta teh uvoznikov so bili že določeni in ugotovljivi pred 4. oktobrom, ko je bila sporna odločba izdana. Komisija je torej lahko vedela, da njena odločba posega v interese in položaj zgolj omenjenih uvoznikov." • Odprto-zaprta kategorija: Piraiki-Patraiki, 11/82. 16 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

17. Individualnozadevanjevprimeru uredb • Člen 288 PDEU: “Uredba se splošno uporablja…” • Člen 230(4) PES: posamezniki lahko izpodbijajo zgolj nepristne uredbe (skupek odločb) • Codorniu, C-309/89 – tudi pristno uredbo je mogoče izpodbijati, če akt tožnika postavlja v slabši položaj na trgu, če prizadeva znaten delež tožnikovih ekonomskih dejavnosti in predstavlja resno tveganje za donosnost tožnikovega nadaljnjega poslovanja. • Post-Codorniu: še naprej omejujoča praksa (npr. Greenpeace, C-321/95) 17 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

18. Kaj pa načelo učinkovitega sodnega varstva? Člen 6 EKČP:»Pri določanju njegovih civilnih pravic in obveznosti (…) je vsakdo upravičen do pravičnega in javnega zaslišanja (…) s strani neodvisnega in nepristranskega razsodišča, ustanovljenega z zakonom.« Člen 13 EKČP:»Vsak, čigar pravice in svoboščine iz te Konvencije so kršene, je upravičen do učinkovitega sredstva, tudi zoper javno oblast.« Člen 47 Listine temeljnih pravic EU:»Vsak, kogar pravice in svoboščine, podeljene s strani prava Unije, so kršene, ima pravico do učinkovitega sredstva pred razsodiščem.« 18 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

19. “Revolucija, ki se ni zgodila” • UPA, C-50/00 – predlog A-G Jacobsa: • “akt Skupnosti osebo individualno zadeva, ko akt ima ali bi lahko imel, zaradi njenih posebnih okoliščin, znatne negativne učinke na njene koristi.” • Jégo-Quéré, T-177/01 – sodba SPS: • “akt osebo individualno zadeva, če predmetni akt posega v njen pravni položaj na jasen in neposreden način, tako da omejuje njene pravice ali ji nalaga obveznosti. Število in položaj drugih oseb, ki jih akt prav tako zadeva, ali bi jih lahko zadeval, v tem pogledu nista pomembna.” 19 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

20. “Revolucija, ki se ni zgodila” • SES oba poskusa razširitve Plaumannove formulezavrne: • Pogodba o ES zagotavlja celovit sistem pravnih sredstev in postopkov za zagotovitev sodne presoje zakonitosti aktov institucij; • ne glede na kritike obstoječega sistema pravnih sredstev v Skupnosti ne more prezreti besedila člena 230 (4) PES, ampak so za spremembo tega določila pristojne samo države članice. • A-G Jacobs v primeru Jégo-Quéré, C-263/02: • v luči sodbeSodišča ES v primeru UPA Komisija mora uspeti s svojim zagovorom, da je SPS storilo pravno napako, ko je odstopilo od tradicionalne razlageindividualnegazadevanjain je posledično kršilo določiločlena 230 PES; • iz sodbe v primeru UPA jasno izhaja, da se tradicionalna razlaga individualnega zadevanja uporablja, ne glede na njene posledice na pravico doučinkovitega sodnega varstva. 20 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

21. Člen 263 (4) Lizbonske pogodbe • Od uveljavitve LP so posamezniki upravičeni izpodbijati: • akte, naslovljene na njih same; • akte, ki niso naslovljeni na njih, a jih neposredno in posamično zadevajo (lahko tudi zakonodajni; Codorniu); • predpise, ki ne potrebujejo izvedbenih ukrepov, a jih neposredno zadevajo. 21 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

22. Bo tretja možnost odpravila dosedanjo praznino v sistemu pravnih sredstev? • sporni ukrep je »predpis« - nezakonodajni ali tudi zakonodajni akti? • vlagatelja tožbe neposredno zadeva; • ne potrebuje izvedbenih ukrepov – test pravne popolnosti; - kaj če DČ sprejme izvedbeni akt, čeprav le-ta ni potreben? Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

23. Pravne posledice sodbe Sodišča EU • Tožba utemeljena – akt je ničen: • Delno (ne bistvenih določb!) ali v celoti; • Erga omnes učinek; • Ex-tunc; izjemoma ex-nunc ali od sprejema novega akta; • Odgovorna institucija mora sprejeti potrebne ukrepe za spoštovanje sodbe. • Tožba zavržena ali zavrnjena: • Res iudicata. 23 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

24. Postopek predhodnega odločanja (267 PDEU) • Omogoča posredno presojo zakonitosti: “Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede … veljavnosti in razlage aktov institucij EU” • Manj strogi pogoji za posameznike: • Časovni okvir; • Uredbe, direktive, sklepi. • Posledice sodbe: erga omnes in extunc • Ali res lahko izbirajo? • TWD Textilwerke, C-188/92: tožnik, ki bi lahko izpodbijal po členu 263 PDEU, pa je dopustil, da se je rok za to iztekel, ne more izpodbijati po členu 267 PDEU; • Eurotunnel, C-408/95: izpodbijanje preko nac. sodišča dopustno, ker ni bilo očitno, da bi bila tožba po členu 263 PDEU možna. • Slabosti posredne presoje: • Vezanost na nacionalno sodišče; • Včasih težko najti toženca. 24 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

25. Člen 269 PDEU (nov): presoja suspenza pravic DČ zaradi kršitve temeljnih vrednot EUSodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena.Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma tega predloga. 25 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

26. Člen 7 PEU 1. Na podlagi obrazloženega predloga 1/3 DČ, EP ali EK lahko Svet po odobritvi EP z večino 4/5 svojih članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno DČ, in lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila. Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih je bila sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani. 2. Evropski svet lahko na predlog 1/3 DČ ali EK in po odobritvi EP soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2, potem ko je pozval zadevno DČ, naj predloži svoje pripombe. 3. Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te DČ v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja pravic in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Obveznosti zadevne DČ po teh pogodbah so zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče.  4. Svet lahko s KV naknadno sklene, da se ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi katerih so bili uvedeni.  (…) Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

27. Molk organa Člen 265 PDEU (prejšnji člen 232 PES)  Če Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja krši Pogodbi , lahko države članice in druge institucije Unije vložijo pri Sodišču tožbo za ugotovitev kršitve. Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja. Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija predhodno pozvana k ukrepanju. Če v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih. Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali mnenja. Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

28. Tožba zaradi molka organa • Izpodbojne opustitve: načeloma zgolj opustitve sprejema akta s strani institucije EU (≠ ni sprejela takšnega akta, kot bi želel tožnik); • Dokazati obveznost delovanja (duty to act) ≠ diskrecija EK; • Opredeliti akt, ki bi moral biti sprejet – imeti pravne učinke; • Postopek: poziv instituciji k ukrepanju + 2 meseca institucija ne oblikuje stališča. 28 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

29. Tožba zaradi molka organa • 3 vrste: • Tožbe držav članic in institucij (privilegirani tožniki); • Tožbe ECB (pol-privilegiran tožnik – kršitev prerogativ ECB); • Tožbe fizičnih in pravnih oseb (neprivilegirani tožniki): • dokazati, da bi akt moral biti naslovljen nanje; • Unityprinciple(Chevally, 15/70): “koncept akta je po členu 263 in 265 enoten, saj obe določili predvidevata isto pravno sredstvo.” • Posledice sodbe: • institucija mora ukrepati; • SEU ne more nadomestiti ukrepa; • Ko je akt sprejet, je zoper njega mogoča ničnostna tožba. 29 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

30. Ugovor nezakonitosti (exceptioillegalis - člen 277 PDEU) “Ne glede na iztek roka iz petega odstavka člena 263 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem pododstavku člena 263, ne uporablja.” - PDEU več ne našteva izrecno aktov, ampak se exc. illegalis uporablja za vse splošne akte. 30 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

31. Ugovor nezakonitosti (exceptioillegalis) • Nesamostojen postopek – ugovor v neposrednem postopku; • Namen: strankam omogočiti uveljavljanje nezakonitosti splošnega akta (ne le uredbe!) z namenom, da se v konkretnem postopku ne uporabi; • “Vsaka stranka” – vendar zlasti neprivilegirani: • Posledica: neuporaba akta, NE njegova razveljavitev; učinek inter partes • Ni dopusten, če bi posameznik lahko vložil ničnostno tožbo, pa tega ni storil (NFU, C-241/01) 31 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

32. Odškodninska tožba proti EU • Člen 340 PDEU: • “Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.  • V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.” • Člen 268 PDEU: • “Sodišče je pristojno v sporih glede nadomestila škode, ki ga predvidevata drugi in tretji odstavek člena 340.” • Avtonomna tožba: ni pogoj predhodna ugotovitev nezakonitosti po členu 263 PDEU (Lütticke, 4/69); 32 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

33. Odškodninska tožba proti EU • Strogi pogoji (Schöppenstedt, 5/71): • dovolj resna kršitev hierarhično najvišjega [pomembnega] pravila, ki varuje posameznike (Pogodbi, višja uredba, splošno pravno načelo); • vzročna zveza; • škoda. • Resnost kršitve: presojajo se učinki in način kršitve, odvisno od jasnosti pravila, stopnje diskrecije, opravičljivosti napake, namernosti kršitve… • Cilj odškodninske tožbe ni razveljavitev spornega akta, ampak nadomestilo za škodo, ki jo je institucija EU povzročila; • Razlikujte to tožbo od odškodninske odg. DČ ter od denarne kazni! 33 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta

34. Skupna zunanja in varnostna politika (dosedanji II. steber)Člen 275 PDEU (nov!)Sodišče EU ni pristojno za določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi. • 2 izjemi: • Sodišče je pristojno za nadzor nad razmejitvijo med pristojnostmi EU in SZVP (člen 40 PEU), namen česar je zagotoviti, da izvrševanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na druge pristojnosti EU in obratno; • - Sodišče je pristojno za odločanje o ničnostnih tožbah zoper sklepe o določitvi omejevalnih ukrepov proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih sprejme Svet, na primer v okviru boja proti terorizmu (zamrznitev sredstev; člen 275 PDEU). 34 Univerza v Mariboru - Pravna fakulteta