RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 - 2023

1. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 - 2023 DODATNI PROGRAM Re NPIA RS GZS, OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR Tiskovna konferenca Ministrstva za promet Maribor, 27.10.2006

2. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Vsebina predstavitve: PROGRAM IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA RESOLUCIJE O NPIA RS V ČASOVNEM OBDOBJU 2007 - 2023

3. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS PREDMET IZVAJANJA RESOLUCIJE O NPIA V RS OSNOVNI PROGRAM: • avtoceste in hitre ceste, ki so bile sestavni del NPIA-A (UL RS št. 41/98) • navezovalne ceste na avtocestno omrežje, ki so bile sestavni del NPIA-A (UL RS št. 41/98) • razbremenilne ceste med gradnjo avtocest, ki so bile sestavni del NPIA-A (UL RS št. 41/98) DODATNI PROGRAM: • avtoceste in hitre ceste, ki niso bile sestavni del NPIA-A • odsek HC Dravograd - Arja vas*: v dolžini 51,40 km • odsek HC Divača/Postojna – Jelšane: v dolžini 39,40 km • odsek HC Koper – Šmarje - Dragonja: v dolžini 15,40 km • odsek AC Koseze - Kozarje: razširitev v 6 – pasovnico: v dolžini 2,50 km • odsek AC Draženci – Gruškovje: v dolžini 13,92 km

4. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DODATNI PROGRAM: • navezovalne ceste na avtocestno omrežje, ki niso bile sestavni del NPIA-A • navezovalne ceste na AC Šentvid – Koseze • odsek NC Povodje – Jeprca • odsek NC Jeprca – Stanežiče • navezovalna cesta Zahodna obvoznica Maribor: desni breg • odsek NC Streliška cesta – BDC • navezovalna cesta Južna obvoznica Ljubljana - Škofljica • navezovalna cesta Dramlje - Šentjur * Opomba: odsek HC Dravograd - Arja je sestavni del poglavja o razvojnih oseh (3., 3.a in 4. razvojna os)

5. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Osnovna načela in cilji Dodatnega programa Re NPIA RS • omogočiti skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj vseh slovenskih regij in nadaljni razvoj države v okviru njenega članstva v Evropski uniji, • Postopni potek gradnje(etapno in/ali fazno), kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično – tehnološko izvedljivo, • navznoter medsebojno povezati vse slovenske regije ter najpomembnejše gospodarske centre v državi, navzven pa Republiko Slovenijo navezati na evropsko avtocestno omrežje in jo tako povezati s širšim evropskim prostorom, • približati in povezati slovenski gospodarski prostor z evropskim gospodarskim prostorom in s tem povečati konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskim,

6. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Osnovna načela in cilji Dodatnega programa Re NPIA RS • spodbujati nadaljnji gospodarski razvoj slovenskega gospodarstva preko investicij v izgradnjo gospodarske infrastrukture (avtocestnega omrežja), ki imajo dokazano pozitivne multiplikativne in akceleratorske učinke na večino makroekonomskih agregatov in ostale sektorje slovenskega gospodarstva, • izboljšati in povečati nivo prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu, • zmanjšati prekomerne negativne prometne vplive na okolje v območju obstoječih glavnih in regionalnih cest zaradi njihove razbremenitve z zgrajenim avtocestnim omrežjem, predvsem z ukrepi preusmerjanja težkega tovornega prometa na že zgrajeno avtocestno omrežje;

7. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strateški cilji Dodatnega programa Re NPIA RS Zagotovitev ustrezne notranje in zunanje povezanostidržave: Izgradnja avtocestnega omrežja mora omogočati boljši in učinkovitejši pretok ljudi, blaga in storitev, tako v območju Republike Slovenije, torej med samimi slovenskimi regijami ter najpomembnejšimi gospodarskimi centri v državi, kot tudi v območju širšega evropskega prostora, saj je naša država zaradi svoje teritorialne in populacijske majhnosti močno soodvisna od svojega okolja. Izboljšana notranja in zunanja povezanost države bo pozitivno vplivala na njen nadaljnji policentrični razvoj, decentralizacijo in enakomernejši regionalni in gospodarski razvoj.

8. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strateški cilji Dodatnega programa Re NPIA RS Spodbujanje nadaljnega gospodarskega razvoja države: Izgradnja solidnega gospodarskega temelja države, saj je to podlaga za razvoj vseh drugih dejavnosti. Ob tem pospešena vlaganja v prometno infrastrukturo predstavljajo strateški poseg, ki bo spodbujal nadaljno gospodarsko rast, saj bodo ta vlaganja prinesla poleg razvojnih tudi neposredne multiplikativne in akceleratorske gospodarske učinke. Izgradnja avtocestnega omrežja bo prehodno povzročila povečano povpraševanje, ustrezno urejena cestna infrastruktura pa bo eden od pogojev za nadaljnjo gospodarsko rast, saj bo med drugim povečala konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskim.

9. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strateški cilji Dodatnega programa Re NPIA RS Izboljšanje in povečanje nivoja prometne varnosti: Prometna varnost v Republiki Sloveniji predstavlja enega od ključnih problemov. Glede števila prometnih nezgod na enoto prevoženih kilometrov smo žal še vedno v evropskem vrhu, čeprav se je na tem področju stanje delno izboljšalo. Izboljšava in dograditev obstoječega cestnega sistema z avtocestnim omrežjem mora pomembno prispevati k izboljšanju in povečanju nivoja prometne varnosti, k zmanjšanju števila mrtvih in poškodovanih v prometnih nezgodah ter k zmanjšanju materialne škode, ki tako nastaja.

10. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strukturni cilji Dodatnega programa Re NPIA RS • zagotovitev in povečanje neposrednih makroekonomskih učinkov preko modernizacije prometne infrastrukture, ki je eden od možnih ukrepov usklajevalne vloge države pri izenačevanju agregatnega povpraševanja z agregatno ponudbo. Z izgradnjo avtocestnega omrežja namreč država začasno povečuje povpraševanje in ga neinflacijsko financira z lastnimi sredstvi. To je še posebej pomembno v obdobju, ko se tako domače kot tudi mednarodno ekonomsko okolje soočata s povečanimi recesijskimi tendencami in upadom investicijskega ter končnega povpraševanja kot dveh ključnih faktorjev gospodarske rasti.

11. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strukturni cilji Dodatnega programa Re NPIA RS • omogočanje širših gospodarskih in družbenih koristi, kot so investicije v izgradnjo avtocestnega omrežja, preko vzajemnega delovanja multiplikatorja in akceleratorja, pozitivno vpliva na večino sektorjev nacionalnega gospodarstva, preko njih pa na glavne makroekonomske agregate, kot so: BDP, gospodarska rast, investicijska rast, zaposlenost, itd. Poleg tega dokončane avtocestne povezave odpirajo nove razvojne možnosti lokalnim skupnostim v njihovi neposredni bližini ter njihovo večjo povezanost z regionalnimi centri in tujino. Večja medsebojna povezanost ekonomskih subjektov vzpodbuja nastajanje množice dislociranih podjetniških enot, ki neposredno izkoriščajo komparativne prednosti lokalnega okolja, istočasno pa brez posebnih transakcijskih stroškov sodelujejo na vseh pomembnejših globalnih trgih in se preko njih tudi napajajo. Posredno to omogoča višjo raven kakovosti življenja v okolju, ki je uspelo pritegniti podjetniško dejavnost v svojo sredino in se preko sodobnih transportnih poti povezati z ostalimi okolji.

12. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Strukturni cilji Dodatnega programa Re NPIA RS • ohranjanje že zgrajenega avtocestnega in ostalega cestnega omrežja. • zmanjšanje negativnih prometnih vplivov na okolje. • usklajevanje posameznih vplivov ter iskanje rešitev, ki dajejo optimalne in uravnotežene učinke, je zahtevna naloga, ki jo morajo v okviru realizacije nacionalnega programa interdisciplinarno reševati posamezne strokovne službe. Posebno občutljivo je vprašanje vplivov na okolje, do katerih prihaja zaradi posegov v prostor. Izgradnja novih avtocest in hitrih cest bo smotrna le, če bodo le-te prometno učinkovite, sicer ne bodo služile svojemu namenu, prav tako pa tudi ne bodo razbremenile okolja v območju obstoječih glavnih in regionalnih cest. Zato je pri njihovem načrtovanju potrebno najti takšne rešitve, ki bodo sprejemljive tako za okolje kot tudi za uporabnike avtocestnega omrežja.

13. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS NC Streliška cesta - BDC NC Povodje - Jeprca - Stanežiče AC Draženci - Gruškovje NC Dramlje - Šentjur AC Šmarje-Sap - Višnja gora: dograditev/rekonstrukcija AC Koseze - Kozarje: dograditev NC Južna obvoznica Ljubljana - Škofljica AC Postojna/Divača - Jelšane HC Koper - Šmarje - Dragonja

14. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS

15. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Dolžina in vrednost Dodatnega programa Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste Dolžina: 95,30 km Vrednost: 284.068.980.000 SIT oziroma 1.181,16 mio EUR Navezovalne ceste Dolžina: 31,80 km Vrednost: 43.410.250.000 SIT oziroma 180,50 mio EUR SKUPAJ DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Dolžina: 127,10 km Vrednost: 327.479.230.000 SIT oziroma 1.361,66 mio EUR

16. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Predvideno financiranje Dodatnega programa Re NPIA RS DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Dolžina: 127,10 km Vrednost: 327.479.230.000 SIT oziroma 1.361,66 mio EUR OD TEGA: Proračun Republike Slovenije: 890,80 mio EUR Zasebni finančni viri (javno zasebno partnerstvo): 471,66 mio EUR

17. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Dinamika izvajanja Dodatnega programa Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste C. PRIMORSKI KRAK AC Postojna/Divača – Jelšane: Pododsek: AC Postojna – Pivka Dolžina: 17,00 km Vrednost: 60.173.100.000 SIT oziroma 250,20 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2010 – 2016 Pododsek: AC Pivka - Jelšane Dolžina: 22,40 km Vrednost: 79.316.300.000 SIT oziroma 329,80 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2010 – 2016 Pododsek: HC Divača – Pivka Dolžina: 17,00 km Vrednost: 38.191.400.000 SIT oziroma 158,80 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2010 – 2016

18. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste C. PRIMORSKI KRAK AC Postojna/Divača – Jelšane: Trenutno stanje priprave DLN: • maj 2005: pobuda za MzP za pričetek izdelave DLN • september 2006: objava programa priprave DLN • izdelava predhodne študije za določitev koridorja, ki bo izdelana iz dveh elaboratov: MOP bo zagotovil prostorsko razvojni del, MzP pa prometni in prometno-ekonomski del

19. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste C. PRIMORSKI KRAK HC Koper – Šmarje - Dragonja: Pododsek: HC Koper - Šmarje Dolžina: 10,10 km Vrednost: 26.113.490.000 SIT oziroma 108,58 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2009 – 2013 Pododsek: HC Šmarje - Dragonja Dolžina: 5,70 km Vrednost: 14.737.840.000 SIT oziroma 61,28 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2010 – 2013 Trenutno stanje priprave DLN: • maj 2004: pobuda za MzP za pričetek izdelave DLN • julij 2004: objava programa priprave DLN • izdelava študije variant in okoljskega poročila

20. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste E. GORENJSKI KRAK AC Koseze – Kozarje: razširitev v 6 - pasovnico: Dolžina: 2,70 km Vrednost: 4.858.100.000 SIT oziroma 20,20 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2010 – 2013 Trenutno stanje priprave DLN: • september 2004: pobuda za MzP za pričetek izdelave DLN • marec 2005: objava programa priprave DLN • izdelava okoljskega poročila • javna razgrnitev predloga DLN in okoljskega poročila

21. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste F. DOLENJSKI KRAK AC Šmarje-Sap – Višnja gora: razširitev v 4 – pasovnico/rekonstrukcija: Dolžina: 6,50 km Vrednost: 10.942.750.000 SIT oziroma 45,50 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2017 – 2020 Trenutno stanje priprave DLN: • junij 2005: pobuda za MzP za pričetek izdelave DLN • izdelava programa priprave DLN

22. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Avtoceste in hitre ceste G. PODRAVSKI KRAK AC Slivnica – Draženci - Gruškovje: Pododsek: AC Draženci - Gruškovje Dolžina: 13,90 km Vrednost: 49.735.400.000 SIT oziroma 206,80 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2009 – 2011 Trenutno stanje priprave DLN: • maj 2002: pobuda za MzP za pričetek izdelave DLN • javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila

23. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Navezovalne ceste Zahodna obvoznica Maribor: NC Streliška cesta - BDC: Dolžina: 3,00 km Vrednost: 4.304.950.000 SIT oziroma 17,90 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2017 – 2020 Trenutno stanje priprave LN: • Mestna občina Maribor je sprejela lokacijski načrt za odsek NC Streliška cesta – Kardeljeva cesta, medtem ko je lokacijski načrt za odsek NC Kardeljeva cesta – BDC v pripravi.

24. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Navezovalne ceste NC Povodje – Jeprca - Stanežiče: Pododsek: NC Povodje - Jeprca Dolžina: 7,10 km Vrednost: 8.682.050.000 SIT oziroma 36,10 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2017 – 2020 Trenutno stanje priprave DLN: • izdelava novelacije prometne študije širšega območja SZ Ljubljane Pododsek: NC Jeprca - Stanežiče Dolžina: 7,50 km Vrednost: 16.233.750.000 SIT oziroma 67,50 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2007 – 2010 Trenutno stanje priprave DLN: • javna razgrnitev študije variant in okoljskega poročila

25. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Navezovalne ceste NC Južna obvoznica Ljubljana - Škofljica: Dolžina: 8,10 km Vrednost: 9.139.000.000 SIT oziroma 38,00 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2009 – 2011 Trenutno stanje priprave DLN: • izdelava prometne študije, študije variant in okoljskega poročila

26. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS DINAMIKA IZVAJANJA DODATNEGA PROGRAMA Re NPIA RS Navezovalne ceste NC Dramlje - Šentjur: Dolžina: 6,10 km Vrednost: 5.050.500.000 SIT oziroma 21,00 mio EUR Predvidena dinamika gradnje: 2017 – 2020 Trenutno stanje priprave DLN: • izdelava prometne študije, študije variant in okoljskega poročila

27. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • možni viri financiranja projektov Dodatnega programa Re NPIA RS so naslednji: • zasebni finančni viri kot npr. javno zasebno partnerstvo (JZP) • krediti ali vrednostni papirji kot zunanji dolžniški vir financiranja • finančna sredstva skladov EU

28. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • Zasebni finančni viri (javno zasebno partnerstvo) • JZP predstavlja alternativni način javnemu zagotavljanju določenih storitev. Ključni elementi tega koncepta so naslednji: • zasebni sektor na osnovi pogodbe z javnim sektorjem opravlja storitve oziroma izgradi objekt, • tveganja so razdeljena med javni in zasebni sektor, • običajno se nanaša na razvoj infrastrukture (transportne, družbene). • pri JZP je ključno, da gre za takšno obliko financiranja projektov, ki zaradi vključitve zasebnega interesa vzpodbuja učinkovitost izvajanja storitev.

29. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • najbolj znani obliki JZP so BOT model (build-operate-transfer) in ROT model (rehabilitate-operate-transfer). Prednosti BOT modela so naslednje: • angažiranje zasebnih virov kapitala za implementacijo projektov, • kredite za financiranje najema zasebni sektor (koncesionar) in ne javni sektor, • za najetje kreditov država ne daje garancij, kar pomeni, da ti dolgovi ne pomenijo povečevanja državnega dolga, • osnovo za servisiranje kreditov predstavljajo prihodki samega projekta (uporabnina) ali pa prihodki iz državnega proračuna, kar je odvisno pogodbe,

30. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • najpomembnejše zavarovanje, na katerem temelji BOT model, je pogodbena pravica koncesionarja do prihodkov, ki naj bi zadostovali za servisiranje dolgov in omogočali normalno stopnjo donosa v koncesijskem obdobju. • priprava projektov JZP je dolgotrajnejša in dražja, zato jo prenesejo le projekti, ki so po finančnem obsegu dovolj veliki. Zaradi natančnega ugotavljanja obsega in razdelitve tveganj, stroški tveganj postanejo eksplicitni in se vračunajo v ceno storitve. Pogoji za večjo uveljavitev pristopa JZP pa so predvsem: • politična podpora na najvišji ravni, • izdelana strategija vključevanja zasebnih partnerjev • ustrezne institucionalne rešitve, ki bodo omogočile strokovni pristop in medresorsko usklajenost.

31. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • izhodišče za vzpodbujanje projektov JZP preko prijavljanja projektov na sklade EU mora biti takšno, da bi s sofinanciranjem EU bilo mogoče zagotoviti tako visoko predvideno stopnjo donosa za zasebne vlagatelje, da bi ta bila sorazmerna s prevzetimi tveganji. Če predviden donos glede na prevzeta tveganja ni zadosten, zasebni vlagatelji v investicijo ne bodo vstopili. To je še posebej pomembno v okoljih, kjer JZP koncept ni uveljavljen in bi vsak uspešen projekt imel tudi pomemben demonstracijski učinek, ki bi lahko vplival na prihodnje ugodnejše ocene tveganj s strani zasebnih vlagateljev.

32. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • Krediti ali dolgoročni vrednostni papirji kot zunanji dolžniški vir financiranja • zadolževanje tako doma kot v tujini predstavlja tradicionalni vir financiranja infrastrukture. Žal se z najemanjem kreditov povečuje državno garantirani dolg. Javni dolg je en izmed konvergenčnih (oz. Maastrichtskih) kriterijev, ki jih mora Republika Slovenija izpolniti, da bo lahko prevzela skupno evropsko valuto EURO. Z zadolževanjem sta povezana dva konvergenčna kriterija vzdržnostnega položaja javnih financ in sicer: • javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP, razen v dveh primerih: če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti in drugič, če je prekoračitev referenčne vrednosti samo izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti,

33. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • javni dolg ne sme presegati 60 % BDP, razen če se to razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost. • v obdobju 2004 – 2006 se je kot uspešen model financiranja NPIA izkazala tudi izdaja dolgoročnih infrastrukturnih obveznic z dospetjem od 20 do 30 let. Glede na spremenjene razmere v domačem gospodarstvu, in finančnih trgih (pojav institucij s ciljnim investiranjem v vrednostne papirje), je to dolgoročno prav gotovo zanimiv vir financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS.

34. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • Finančna sredstva skladov EU • z vstopom v Evropsko unijo je Republika Slovenija pridobila črpanja finančnih sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Projekte, predvidene za sofinanciranje iz skladov EU, se za sofinanciranje prijavi posredno – preko operativnih programov in prednostnih nalog ali neposredno – kot velike projekte. • izbrani projekti morajo biti uresničljivi v časovnem obdobju 2007-2013, kar pomeni, da morajo biti pripravljeni na stopnji analiz povpraševanja, prostorske, projektno–tehnične in investicijske dokumentacije, v kolikor pa gre za sodelovanje JZP, pa je potrebno pripraviti in uskladiti tudi pravni okvir takšnega projekta.

35. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH ZA OBDOBJE 2007 – 2023DODATNI PROGRAM Re NPIA RS Možnosti financiranja Dodatnega programa Re NPIA RS • zato bo posebno pozornost potrebno posvetiti postopku umeščanja prometne infrastrukture Dodatnega programa Re NPIA RS v prostor in pravočasnemu sprejemu Uredbe o DLN, ki predstavlja ključni dokument in omogoča izvedbo vseh ostalih aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v sklopu priprav na gradnjo (izdelava investicijske in projektno – tehnične dokumentacije, parcelacija, odkupovanje zemljišč in nepremičnin, pridobivanje vseh potrebnih soglasij in dovoljenj za gradnjo, izvedba javnih razpisov za oddajo pripravljalnih in glavnih gradbenih del).