1 / 12

Dejavniki tveganja pri informacijskih razvojnih projektih

Dejavniki tveganja pri informacijskih razvojnih projektih. Ugotovitev: velik del projektov razvoja aplikacij se ne zaključi uspešno (delno ali v celoti) V literaturi lahko preberemo ocene kot: 25% projektov je ukinjenih preden dajo uporabne kakšne rezultate

kara
Download Presentation

Dejavniki tveganja pri informacijskih razvojnih projektih

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Dejavniki tveganja pri informacijskih razvojnih projektih

  2. Ugotovitev: velik del projektov razvoja aplikacij se ne zaključi uspešno (delno ali v celoti) V literaturi lahko preberemo ocene kot: • 25% projektov je ukinjenih preden dajo uporabne kakšne rezultate • 80% projektov preseže načrtovane stroške – v poprečju za 50% • 75% velikih projektov ni uspešnih, ker razvite aplikacije ne delujejo kot je bilo pričakovano in/ali se preprosto ne uporabljajo

  3. Po: Živkovič idr., Organizacija, maj 2002:

  4. a - spreminjanje zahtev b - nejasni cilji projekta c - ni ustrezne podpore vodstva d - nerealna pričakovanja e - slabo sodelovanje uporabnika f - pomanjkanje znanja, izkušenj g - konflikti med oddelki (pri uporabniku) h - premalo virov i - nova tehnologija

  5. Pomembnost dejavnikov tveganja (uspeha) je različna glede na okolje, delovne navade, kulturo, … • V Sloveniji so v ospredju dejavniki tveganja: spreminjanje zahtev, nejasni cilji projekta, slaba podpora vodstva in nerealna pričakovanja uporabnikov. • Če želimo govoriti o neuspešnih projektih, je smiselno razmisliti, kdaj je projekt neuspešen.

  6. V literaturi je opisana vrsta metod in načinov za oceno tveganja • Kako identificirati dejavnike tveganja: študij podobnih prejšnjih projektov, scenariji, “brainstorming”, … • Najbolj pogosto uporabljen in verjetno najbolj pripraven način so sezami, ki omogočijo neko preverjanje po točkah (cheklist Barki, Boehm, …)

  7. Predstavitev: ugotovitve raziskave (Schmidt idr.,: Identifying SW project risks: an international Delphi study, Journal of Management Information Systems, Spring 2001) Izvedena je bila po metodo Delfi med skupaj 52 izkušenimi vodji projektov iz ZDA, Finske in Hong Konga

  8. Pomanjkljiva podpora/sodelovanje (vrhovnega) vodstva • Neuspeh pri pridobivanju uporabnikov za sodelovanje (odpor uporabnikov) • Nesporazumi pri razumevanju zahtev • Ni uspelo pritegniti k sodelovanju pravih uporabnikov • Pomanjkanje ustrezno usposobljenih sodelavcev v projektu • Spreminjanje zahtev, ko je projekt v teku

  9. 7. Spreminjanje obsega/ciljev projekta 8. Uvajanje novih tehnologij 9. Neuspeh pri upravljanju s pričakovanji uporabnikov 10. Premalo sodelujočih ali neustrezni sodelavci na projektu 11. Konflikti med uporabniki (organizacijskimi enotami)

  10. Nadaljnji dejavniki, ki se pojavljajo le v eni ali dveh državah na relativno visokih mestih: • Neustrezno upravljanje sprememb (F,Z) • Pomanjkljiva znanja in spretnosti pri vodenju projektov (FZ) • Premalo sodelovanja med uporabniki (H) • Sprememba lastništva ali vrhovnega vodstva (H) • Neustrezno planiranje (nerealni roki) (F)

  11. Običajen pristop k obvladovanju tveganja: • Identificiramo dejavnike tveganja (uspeha) • Za vsakega teh dejavnikov ocenimo verjetnost, da se uresniči • Ocenimo potencialno škodo pri posameznih dejavnikih • Ocenimo tveganje v celoti

More Related