70 likes | 254 Views
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije” Finančni podsistemi. Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006. Izziv. V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo ali je samo denar dovolj?
E N D
Dialog s knjigo “Ritmi poslovne evolucije”Finančni podsistemi Andrej Bertoncel in Jurij Giacomelli Ljubljana, 8.6.2006
Izziv • V iskanju poti do dolgoročne stabilne rasti se sprašujemo ali je samo denar dovolj? • Razvoj poteka v smeri družbe znanja in človeški kapital postaja ključni dejavnik uspeha
Pogled evolucije • Denar postaja splošno dostopna dobrina - “commodity” • V inovativni ekonomiji denar ni več zmagovalni dejavnik, temveč to postaja intelektualni kapital • V ospredje stopata človeška kreativnost in inovativnost, ki kreira novo dodano vrednost na trgu • Trg kapitala že priznava vrednost intelektualnega kapitala • Še vedno ne znamo meriti učinek človeškega kapitala na uspešnost (return on human capital) • Dobre ideje (praviloma) dobijo denar za njihovo realizacijo.
Ali je denar edino merilo? • Denar je danes kot “enota uspešnosti” merilo vsega v ekonomiji in vsakdanjem življenju. Naše delovanje se podreja cilju, da se vloženi denar čim bolj oplaja • Kapital po svetu danes agresivno išče poti oplajanja • Izziv za ekonomiste je kako meriti in vrednotiti neopredmetena sredstva; med drugim znanje, talent, poslovne odnose? Danes upoštevamo le postavke, ki jih znamo kvantificirati in ovrednotiti • Potreben bo preskok v miselnosti, da se ne da vse (količinsko) meriti oziroma, da bomo morali razviti nova orodja za merjenje učinkovitosti človeškega kapitala. • Neopredmetena sredstva predstavljajo v sodobnem podjetju že večji del vrednosti kot opredmetena sredstva, človeški kapital postaja pomembnejši kot fizični kapital, toda še vedno niso v celoti definirana orodja za merjenje doprinosa človeškega kapitala k poslovnim rezultatom. • Moramo se odločiti ali priznavamo trg kot edini mehanizem ali smo njegovi kritiki, Zgodovina je imela več poskusov v to smer in rezultati so znani
Denar je danes enota mere za vse. Odnos cena - vrednost Udeleženci v procesih ne želijo biti samo normirani (merjenje učinkovitosti je značilnost stare ekonomije), udeleženci stremijo k samoaktualizaciji (značilnost kreativne ekonomije). Kreativen posameznik (“Jaz sem”) postaja gibalo razvoja, zmagovalni dejavnik v neusmiljeni bitki za čimvečjo stopnjo inovativnosti in s tem dodajanje vrednosti. Cena naravnim virom - “surovine” raste, naravne dobrine (voda, zrak) se ne obravnavajo več kot brezplačen vir; cena denarja pada Vstopni dejavniki v procesu ustvarjanja vrednosti spreminjajo pomen. Izdelki po ugodni ceni so na volj vsem, odločamo se na osnovi vrednot Čista voda, zrak.. postajajo vrednota ali so le dobrina? Obravnava vrednot postaja ključna. Pomembno je uravnoteženje vseh deležnikov v procesu. „Kvaliteta” pred „kvanititeto”. „Človeški vzvod” pred „kapitalski vzvod” Vrednost in vrednote?
Dva glavna dejavnika trajnostne rasti Organska rast Prevzemi in združitve Iz “delovnega okolja”, ki je gradil na “več z manj” prehajamo v “misleče okolje”, ki ustvarjanje vrednosti gradi na ustvarjalnosti S prehodom v misleče okolje se bo število prevzemov povečevalo Evolucija in prevzemi • Glavni dejavniki uspeha: • Izbira potencialne tarče za prevzem • v isti ali sorodni dejavnosti, z • izrazitim potencialom za rast, brez • izrazite cikličnosti in sezone. • Definiran plan prevzemnih aktivnosti • in izvedba prevzema z ekipo lastnih • strokovnjakov in zunanjih • sodelavcev. • Strokovno izveden skrbni pregled. • Strokovna ocena vrednosti podjetja • tarče in plačilo prave cene (poštene • tržne cene ali manj). • Strokovno izdelan poprevzemni • načrt. • Izdelana strategija komuniciranja. • Obvladovanje tveganj.
Globalni trg prevzemov je 1000 mrd USD letno in ½ jih je neuspešnih Vsak prevzem je edinstven poslovni dogodek zaradi različnosti prevzemnega in ciljnega podjetja. Nujno je uravnoteženje mehkih in trdih dejavnikov uspeha Podjetja odlično izpeljejo “trde” naloge ,npr.skrbni pregled velikokrat pa pozabijo na organizacijsko kulturo Slovenci smo konzervativni, neagresivni. Ali je to vzrok, da smo pri prevzemih neuspešni? V ’90 je bila praksa v Sloveniji “prodaja po delih” – sredstev; danes praviloma prodaje kapitala podjetja Ovira s katero se soočamo je nezavedanje pomena soodvisnosti, posameznik ni dovolj Številni aktualni poslovni primeri nas učijo, da pri vsakem prevzemu pride posledično do večjih organizacijskih sprememb, ki vplivajo na nadaljnji razvoj prevzetega podjetja Prevzemi in Slovenija