1 / 12

PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.)

PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.). BURGUNDSKA ŠOLA , 1430 – 1470 Nizozemske dežele do l. 1477 pripadajo Burgundiji Razkošno dvorno življenje Svetovljanstvo Pretok glasbenikov, kulture Vpliv glasbenega stila na Francijo, Italijo. ZNAČILNOSTI GLASBE. VOKALNA POLIFONIJA

jarvis
Download Presentation

PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.) • BURGUNDSKA ŠOLA, 1430–1470 • Nizozemske dežele do l. 1477 pripadajo Burgundiji • Razkošno dvorno življenje • Svetovljanstvo • Pretok glasbenikov, kulture • Vpliv glasbenega stila na Francijo, Italijo

  2. ZNAČILNOSTI GLASBE • VOKALNA POLIFONIJA • Cerkvene PEVSKE ŠOLE • Vzgoja pevcev in skladateljev • Knežje kapele – • 12-24 profesionalnih pevcev • INSTRUMENTI: TROBENTE, VIELE, LUTNJE, HARFE, ORGLE • Razmah meščanske glasbe

  3. ZNAČILNOSTI BURGUNDSKE ŠOLE • Pobudnik novega sloga GUILLAUME DUFAY • 15., 16. st. enakovrednost posvetne in duhovne glasbe • POSVETNA GLASBA • CHANSON • DUHOVNA GLASBA: MAŠA, MOTET

  4. POSVETNA GLASBA • POSTOPNO ODPRAVLJANJE RAZLIK MED VOKALNIM IN INSTRUMENTALNIM GLASOM • Pomembna oblika : RONDO • Tridelni ritem • Členitev s kadencami: DT, ST

  5. DUHOVNA GLASBA • TIPI MAŠ (razdelitev po vlogi C. F.) • DISKANTNE MAŠE • TENORSKE MAŠE • Štiriglasna uglasbitev mašnih delov

  6. DISKANTNE MAŠE • LITURGIČNI NAPEV MAŠNIH DELOV SE SPREMINJA V DISKANTU • Melodične in ritmične parafraze • Raba tipičnih obratov in kadenčnih obrazcev

  7. TENORSKE MAŠE • DELE ordinarija združijo v glasbeno CELOTO (prve: Dunstable) • SKUPEN CANTUS FIRMUS • Duhovne (gregorijanske) melodije • Posvetne melodije • Novoustvarjeni c. f. • C. F. – TENOR z dolgimi notnimi vrednostmi • Ali ritmično živahen in okrašen

  8. MOTET • Duhovna vsebina • Štiriglasje • Spevnost zgornjega glasu • Svobodnejše oblikovanje • Deloma IZORITMIJA in IZOMELODIKA • Tematično variiranje

  9. SKLADATELJI BURGUNDSKE Š.(zgodnjerenesančni slog) • GUILLAUME DUFAY (ok. 1400–1474) • GILLES BINCHOIS (1400–1460) • Harmonija postaja temelj glasbenega stavka • Dominantne in subdominantne kadence • Vpliv angleške glasbe – vzporedne 3 in 6 • Fauxbourdon • Imitacije so redke (kanon)

  10. 2. franko-flamska šola (druga pol. 15. st.) • Vpliv DUFAYA • Težišče ustvarjanja: CERKEVNA GLASBA • Uglasbitve mašnega ordinarija • CHANSONI • Bogato okrašene zbirke pevcev

  11. 2. franko-flamska šola • ZNAČILNOSTI: • ENAKOVREDNOST GLASOV • Temelj a cappella polifonije • ZAČETEK CELOTNE IMITACIJE – ponavljanje v vseh glasovih

  12. 2. franko-flamska šola • DELITEV ZBOROVSKEGA ZVOKA • C. F. se pojavlja v vseh glasovih • Dolge notne vrednosti ali • Selitev po glasovih • Ustvarjanje mnogoglasnih KANONOV

More Related