650 likes | 905 Views
XX. stoletje, stoletje psihiatrije. Zgodba o psihoanalizi. Charcot, Hippolite Berheim, Pierre Janet (Hopital de Salpetrier) Sigmund Freud, Eugen Bleuler Studies on Hysteria Travmatski življenjski dogodki kot vzrok za razvoj psihopatologije (histerije.). Mednarodno priznaje psihoanalize.
E N D
Zgodba o psihoanalizi • Charcot, Hippolite Berheim, Pierre Janet (Hopital de Salpetrier) • Sigmund Freud, Eugen Bleuler • Studies on Hysteria • Travmatski življenjski dogodki kot vzrok za razvoj psihopatologije (histerije.)
Mednarodno priznaje psihoanalize 1909 Clark University, Worchester • SigmundFreud • Carl Gustav Jung • Sandor Ferenczi
Ženska plat zgodbe o psihoanalizi • Sabina Spielrein 1885 Rostow-1942 Rostow • Pri 18. letih (19o5) psihotična sprejeta v Burghölzli (Zürich)
19O6- 1912 razmerje z Jungom • 19O7 – vpis na medicinsko fakulteto • 1911 – doktorirala s tezo: Uber den psychologischen Inhalt eines Falles von Schizophrenie (Strah pred seksualnostjo zaradi strahu pred „razkropljenjem” v ljubljeni osebi.) • 1912 - se poroči, • 1913 - rodi kčerko • 1922 – se vrne v Moskvo, nato v Rostow. Predsednica druženja ruskih psihoanalitikov • 1942 – ga Nemci usmrtijo skupaj s kčerama.
ALFRED ADLER (1870-1937) • Bil je eden izmed Freudovih učencev, uvedel je individualno psihologijo. • Izhodišče njegove misli je občutje manjvrednosti, ki se oblikuje pod vplivom razvojno psiholoških organskih in situacijskih dejavnikih. • O organskih izvorih manjvrednostnega občutka govorimo takrat, kadar se porajajo iz kake telesne pomanjkljivosti. • Situacijsko je pogojeno z občutjem manjvrednosti, ko je otrok izpostavljen slabemu ravnanju ali pa ga starši odklanjajo.
Drug pomemben element v Adlerjevem modelu osebnosti je hrepenenje po moči. To je nekakšen moški protest, ki ima po Adlerju odločilno vlogo v človekovem ravnanju, v smisli kompenzacije ali celo nadkompenzacije. • Osnovni terapevtski princip po njem je opogumljanje pacienta. Vsak pacient potrebuje občutek lastne vrednosti, da ponovno začne ceniti svojo moč. • Adler je bil le eden od prvih razvojih teoretikov, ki je spoznal pomembnost vrstnega reda sorojencev v družini. Prvorojenec reagira z jezo na rojstvo sorojenca in noče zapustiti močne pozicije edinorojenca. Drugorojenec se mora stalno boriti in tekmovat z prvorojencem.
CARL GUSTAV JUNG (1875-1961) • je švicarski psihiater, ki je znotraj globinske psihologije osnoval lastno psihoanalitično smer, imenovano KOMPLEKSNA PSIHOLOGIJA. • Jung je ob Freudovi ortodoksni smeri in Adlerjevi individualni psihologiji eden izmed treh klasičnih globinskih teoretikov osebnosti
Jungova teorija osebnosti pomeni v celoti gledano sistem, v katerem se sintetizirajo elementi kozmološkega, antropozofskega misticizma in elementi globinske psihologije. Zunanji zavestni svet je po Jungu najpomembnejši del psihe in osebnosti, najbolj pristni del, ki povezuje človeka s skrivnostnimi izvori ter z bistvom njega samega kot tudi zbitje vsega, kar je. Pojmi, besede in znaki označujejo to, kar je zavestno raziskano. Simboli pa tolmačijo neznano.
Zavestni del osebnosti »JAZ«, ni tako bistven kot zunaj zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem. • Te vsebine, ki jih vsak podeduje, so last vsega človeštva in jih Jung imenuje KOLEKTIVNA PODZAVEST. Vsebino kolektivne podzavesti predstavljajo obče človeški simboli ali arhetipi vsega, kar je v človekovem življenju najpomembnejše. • Za izraz ANIMA-( duša), je označil pri moškem nerazviti ženski in ANIMUS- (duh) pri ženski nerazvit moški del osebnosti. • Kot cilj psihoterapije postavlja samouresničitev ustvarjalnih potencialov, individuacijo in doseganje lastne identitete.-
SANDOR FERENCZI (1873-1933 • Je predstavnik prve generacije psihoanalitikov, zagovarjal je aktivno terapijo: terapevt naj bi prevzel angažirano vlogo in soočenje s svojim pacientom. • Menil je, da ni potrebno, da terapija traja dlje kot 6 tednov. Terapevt se mora aktivno ukvarjati tako s klientom kot s samim sabo. • Izredno je povdarjal empatijo, je tudi začetnik mutualne analize. Ko je analiziral pacienta, je v določenih seansah dovolil pacientu, da ga je tudi on analiziral.
ZGODBA O SHIZOFRENIJI • EMIL KRAEPELIN (1856-1926) Dementia praecox • EUGEN BLEULER ( 1857-1939) Burghölzli (Zürich) – shizofrenia motenost miselnega procesa.
ZGODBA O VOJNI TRAVMI • SHELL – SHOCK (I. sv. Vojna) • Vzrok “topovski udar” • Psihološki razlogi (izpostavljenost grozotam) • Analitična terapija • Psihosomatski pristop
Psihiatrija med dvema vojnama • Razvoj psihoterapije • Razvoj psihofarmakologije: • J. Wagner-Jauregg: okužba z malarijo • Giuseppe Epifanio: uporaba barbituratov – zdravljenje z globokim spanjem • Meduna L. kemična konvulzija • Genetika in raziskave dvojčkov
Razvoj otroške psihiatrije • John Bowlby: Attachment theory • Donald Winnicott – Enough good mother • Anna freud – protektivni mehanizmi • Melanie Klein -
DONALD W. WINNICOTT (1897-1971 • Osnoval je teorijo objektnih odnosov. Njegov pojem je dovolj dobra mati ali dovolj dober oče. • Opazil je pomembnost tranzicijskih prehodnih objektov. Prehodni objekt je zelo pomemben, da človek prebrodi krizo. Taki objekti so npr. religioznost, ustvarjalnost. • Na ta način se lahko človek loči od matere in postane bolj samostojen. • Vinnicot je začetnik teorije multiple organizacije selfa, ki vključuje resnični self, ki se lahko razvije v suportivnem podpirajočem okolju.
MELANIE KLEIN (1882-1960) • Največji doprinos Kleinove je v tem, ker se je v psihoanalizi osredotočila na doživljanje malih otrok.. • Tudi najzgodnejši konfliktni in anksioznost ter z njimi povezani primitivni psihični procesi obstajajo tako pri otrocih kot pri odraslih in se dogajajo v vsakodnevnem življenju ali analitični situaciji. • Uveljavila je pojem PREGANJALNE ANKIOZNOSTI, kar v bistvu pomeni strah pred slabo mamo. Govori o paranoidno shizoidni poziciji otroka. • Otrok cepi materino bližino v dobro in v slabo v prvem letu razvoja. Ko otrok pozneje ta dva dela spoji s celoto, se lahko boji, da bi mamo uničil. • In depresivna pozicija- otrok mamo vidi kot mešanico pozitivnih in negativnih lastnosti v odnosu, toda kljub temu jo sprejema. To je bolj zdrava pozicija.
Psihiatrija v času nacizma • Eugenika: eutanazija HADAMAR • Zaščita genetskega materiala - sterilizacija
PSIHIATRIJA V 50-IH LETIH • SOCIALNA PSIHIATRIJA:Anglija • TERAPEVTSKA SKUPNOST • PSIHIATRIČNA NEGA –NURSING • DELOVNA TERAPIJA
Biološke terapije • Kardiazolska konvulzivna terapija • Inzulinska koma • Elektrokonvulzivna terapija
LOBOTOMIJA • Egas Moniz • Walter Freeman
POVOJNI RAZVOJ PSIHOTERAPIJE • NEOANALITIKI: • Fromm, Reich, Horney • Vpoštevanje soc. konteksta,humanističnih dimenzij, zavračanje nauka o instinktih, kritičen odnos do freuda.
Erich Fromm • Lotil se je psihoterapevtskih problemov s stališča sociologije. Po svoji filozofski orientaciji je bil marksist. Govoril je o človekovem razvoju v smeri individuacije oz. vse večje osebne svobode. Zavzemal se je za ozdravljenje družbe prej kot posameznika. • Znan je tudi po teoriji o tipih osebnosti:
1. Sprejemajoči receptivni karakter je pasiven, navezan na tujo oporo in odvisen od avtoritete. • 2. Izkoriščajoči manipulativni karakter je agresiven in samozavesten v nastopu, vzame kar more, je pa neustvarjalen. • 3. Zbirajoči karakter- sem sodijo anankasti, oportunisti in tisti, ki si žele zagotoviti varnost z materialno ali intelektualno lastnino. • 4. Gospodarstveni oz.produktivno usmerjeni karakter. Na življenje gleda z vidika nakupovanja ter prodajanja in skladiščenja • 5. Ustvarjalni oz. produktivni karakter naj bi bil brez nevrotskih tendenc, idealna podoba človeka, ki se je na področju asimilacije izognil skušnjavi izkoriščanja na področju socializacije, Izognil se je mazohističnim in sadističnim potezam. Zna sprejeti samega sebe in vzljubiti tudi bližnje. Je zrel in rad dela.
Karen Horney • Je predstavnica holistične psihologije, uvrščena je med neoanalitike, sicer v t.i. socialno šolo psihoanalize. Temeljna predpostavka Horneyeve je, da želi človek rasti in se razvijati, da je cilj človeške rasti samouresničevanje, samoaktualizacija, kar je tudi cilj zdravljenja. Bolnik mora postati sposoben, da bo prevzel odgovornost za sebe, za lastno življenje z drugimi ljudmi. Cilj zdravljenja je, da se vzpostavi notranja neodvisnost, ki pa je možna le, če je človek sposoben spontanih čustev. V terapiji bi naj človek odkrival samega sebe, sprejemal sebe in se uresničeval.
WILHELM REICH (1897-1957) • Reich je uspel dobro prikazati nujnost socialno kritične usmeritve v psihoanalizi. Pokazal je, kako so temeljna dogajanja psihoanalize polna spoznanj o izkrivljenem družbenem stanju ljudi. To se kaže boleče v množičnosti duševnih obolenj, v odklonih na področju spolnosti in drugih področjih. • Znan je po teoriji karakterjev. Govoril je o karakternem oklepu, to je skupku vseh obramb, ki služijo kot odpor pred okoljem pred spremembo. • Opisal je 4 glavne tipe karakterjev: histerični, kompulzivni, narcistični, mazohostični. Histerični izvira iz področja anksioznosti in se kaže kot spolno zapeljevanje, kompulzivni predvsem želi kontrolirati, je neodločen. • Cilj psihoterapije je po njegovem pomagati pacientu, da sprejme svojo ločenost. • Reich zelo priporoča postaviti termin končanja terapije. Za njega terapevtski proces predstavlja predvsem terapijo volje
Skupinska terapija • Anglija, ZDA • Bolnišnice za veterane, terapevtske skupnosti (Bion, Menninger)
WILFRED BION (1897-1979) • Je utemeljitelj analitične skupinske psihoterapije. • Imajo ga za enega najkreativnejših in originalnih nadaljevalcev šole Melanie Klein. • Skupaj z njo je razvil koncept projektivne identifikacije. • V terapiji se terapevt identificira s tistim, kar klient projicira v njega. Terapevt prevzame nekaj klientove vloge, to procesira in vrne pacientu nekoliko spremenjeno. Ta proces se dogaja tudi v odnosu mati-otrok. • Zelo zanimiv je njegov opis skupinske dinamike:
60-a leta • PREBOJ V PSIHOFARMAKOLGIJI • HUMANISTIČNE TERAPIJE • VEDENJSKE TERAPIJE • PSIHOTERAPIJA PSIHOZ • ZGODBA O VOJNI TRAVMI
CHLORPROMAZIN • Charpentier (Rhone –Poulenc) • Henry Laborit – Predvideva uporabo v psihiatriji • Delay & Denker predpiše shizofrenikom
IMIPRAMIN • Geigy – testiranje kot nevroleptik • Schmidlin – pozitiven učinek na razpoložene • Ronald Kuhn – potrdi in objavi antidepresivni učinek zdravila.
Vedenjska terapija B.F. SKINNER (1904-1990) • je ameriški psiholog, začetnik bihaviorizma, vedenjske smeri, ki pravi, da je vedenje nekaj, kar predstavlja osebnost. • Zelo je vplival na ameriške psihiatre. Njegova predpostavka je, da obnašanje v celoti določajo zunanje okoliščine. • Skinner povdarja, da je človekovo okolje v pretežni meri njegov lastni proizvod. Človek nadzoruje samega sebe na ta način, da spreminja pogoje, v katerih živi. Ti pogoji potem vplivajo na njegovo obnašanje in obnašanje drugih . Tometodo imenuje funkcionalna analiza obnašanja.
HUMANISTIČNE PSIHOTER. ŠOLE • EKSISTENCIALNA TERAPIJA • GEŠTALT • ŠOLE PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA SISTEMSKA TEORIJA – DRUŽINSKE TERAPIJE
Bil je nemški psihiater. Skupaj z Levinom je razvil gestalt terapijo. Poudarjal je izkušnjo TU in SEDAJ, glede na TAM In NEKOČ, kar poudarja psihoanaliza. Paciente je učil, da prepoznajo potrebe, kadar se pojavijo. Z zadovoljevanjem potreb vplivamo na človekovo obnašanje. • Določene tehnike iz geštalt terapije so zelo preproste, npr. delo na praznem stolu, vodena fantazija, paradoks. Iz vsega tega lahko pacient dobi vpogled na celoto. Namen terapije je poistovetenje, identifikacija posameznika z tistimi vidiki jaza, ki so odtujeni in izgubljeni. To privede do aktivnega zavedanja konflikta, kar služi kot sredstvo rasti. Konflikt služi kot sredstvo rasti. Posameznik se mora naučiti natančno prepoznavati, kdaj ni več v kontaktu s samim sabo, na kakšen način se mi izmika. Torej izostriti mora zavedanje.
Pisatelj in filozof ter psiholog. Eden od eksistencialnih psihoanalitikov. • Pravi, da je človek edino bitje, ki lahko reflektira samega sebe kot objekt. Nihče drug ne more sam sebe tako dobro razumeti, kot jaz sam. Ljudje smo obsojeni na to svobodo osamljenosti, brez boga ali nekoga, ki bi nam dal smisel. To osamljenost moramo sami prenesti. Nervoza je v bistvu beg od svobode. • Svoboda je temelj psihološkega zdravljenja. Sartre tako ne razlikuje psiholoških in filozofskih področij, ukvarjal se je z filozofskimi vprašanji človekovega bivanja.
V zvezi z pojmovanjem osebnosti je zanimiv njegov poskus metapsihološke analize človeka, ki jo imenuje eksistencialna psihoanaliza. Sartre izhaja iz predpostavke o človekovi popolni svobodi. • Eksistencialna psihoanaliza je analiza človekovega bivanja s stališča fundamentalnega projekta, ki temelji v človekovi želji po biti, po bivanju. • Funkcija terapevta je drugačna kot v klasični psihoanalizi. Terapevt tukaj ni več odmaknjen, avtoritativen lik, temveč soudeleženec v pristnem človeškem odnosu.
Je nemški psiholog, ki ga uvrščamo med neoanalitične sociološko in kulturno antropološko umerjene avtorje. • Razčlenil je psihološke vidike družbenih gibanj. Spoznal je, da je človeku možno pomagati le z družbeno akcijo. • Erikson je poskušal narediti nekakšen zemljevid, s pomočjo katerega se lahko orientiramo v različnih obdobjih otroštva, glede na duševne in biološke dejavnike, determinante. • Prikazal je sosledje razvojnih stadijev, v katerih se vzporedno z rastjo in razvojem otrokovih zmožnosti, spreminja tudi pomen posameznikovih con. Hkrati se spreminja tudi selektivna reaktivna pripravljenost pomembnih oseb iz okolja. • Psihoterapevt mora med motenim otrokom in starši ustvariti vzajemnost, tako da namesto nekoristnih, bolečih poskusov obvladovanja drug drugega pride do medsebojne regulacije,ki ponovno vzpostavlja delovanje samoregulativnih mehanizmov, tako pri otrocih kot pri starših.
“Psihopatolologija” fenomenološka metoda • Psihiatri bi se morali naučiti misliti. • Človek je več kot to, kar ve o sebi in kar lahko spozna. • Zdravnik je s pacientom v eksistencialni komunikaciji • Zdravnik je “duhovnik” za neverne ljudi današnje dobe • Zdravnik mora biti usmerjen na celoto preko znanosti in to preverjati v komunikaciji z bolnikom • Cilj: osvetlitev bolnikove eksistence, avtonomija in suverenost obeh, pacienta in zdravnika
Lewin je eden najvidnejših psihologov v času 30.-50.ih let 20. stoletja. Znan je po teoriji polja. POLJE predstavlja celoto vsega, kar biva skupaj. Polje je v stalnem toku, tu delujejo razne potrebe ali valence, ki težijo k svoji izpopolnitvi. Teorija polja se veliko uporablja v skupinski dinamiki, kjer so vsi med sabo soodvisni. Skupina vpliva na posameznika in ga spreminja,včasih pa se mora tudi skupina sama spremeniti zaradi enega posameznika.
SEDEMDESETA LETA ČAS RAZPOTIJ IN KONFLIKTOV • PTSD • DROGE • ALKOHOLIZEM • ANTIPSIHIATRIJA • DE-INSTITUCIONALIZACIJA
Vietnamska vojna AFIRMACIJA PTSD POJAVA: • RAZLOGI: • Nepopularna, dolga izgubljena vojna z veliko civilnih žrtev, v okoliščinah partizanske vojne. • Prvič v zgodovini ZDA se veterani ne vračajo domov kot junaki. • O travmi se ne da govoriti, travma ostane nepredelana. • Veterani odklanjajo avtortete in ne zaupajo v ustanove.
FEMINISTIČNO GIBANJE IN FEMINISTIČNA PSIHOLOGIJA • RE-AFIRMACIJA SPOLNE ZLORABE KOT TRAVMATSKEGA ŽIVLJENJSKEGA DOGODKA • JUDITH HERMAN, DIANA RUSSELL
ABRAHAM KARDINER • 1941 • KRITERIJI POTRAVMATSKEGA STRESA: • TRAJNA IRITABILNOST • NAGNJENOST K EKSPLOZIVNEM REAGIRANJU • FIKSACIJA NA TRAVMO • ZNIŽANA UČINKOVITOST POSAMEZNIKA • NEUGODNE SANJE (NOČNE MORE)
DROGE • LSD: TIMOTHY LEARY: PSIHODELIČNOST