KOLESARSKA POT ter OBČINSKO SODELOVANJE Ljubljana, 09. oktober 2013

1. KOLESARSKA POT ter OBČINSKO SODELOVANJE Ljubljana, 09. oktober 2013 Danilo Čeh (ZRS BISTRA PTUJ), Uroš Rozman (univ. dipl. inž. grad.)

2. SKUPNA OBČINASKA UPRAVA OBČIN SP. PODRAVJA • ZAKONSKA PODLAGA: • Pravni okviri za ustanovitev skupne občinske uprave: • - Zakon o lokalni samoupravi • Pravni okviri za financiranje skupne občinske uprave: • - Zakon o financiranju občin • - Pravilnik o vrsti odhodkov, načinu poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanju sredstev občinam za sofinanciranje skupnega opravljanja • posameznih nalog občinske uprave

3. USTANOVITEV IN ORGANIZIRANOST SOU SP: • 1. 7. 1999 13 občin soustanoviteljic sprejme odlok o ustanovitvi SOU s sedežem na Ptuju: • delovna področja • – urejanje prostora (vse naloge), • – varstvo okolja (področje komunalnih odpadkov ter vzdrževanje in • gradnja občinskih cest) • – občinska inšpekcija in • – mestno redarstvo; • „skupne službe“ – tajništvo • na SOU se premesti 9,5 zaposlenih. • Sledijo širitve SOU: • po vsebini – nove prenesene naloge, • po obsegu – vključevanje novih občin, • - vključevanje obstoječih občin v nove naloge. • V letu 2010 sprememba imena v Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju

4. Stanje 2013: • 21 občin soustanoviteljic, • delovna področja • – prostorsko načrtovanje, • – zagotavljanje in izvajanje javnih služb (novo področje odvajanje in • čiščenje odpadnih vod, izvajanje medobčinskih investicij – • Ptujsko jezero), • – občinska inšpekcija, • – občinsko redarstvo in • – notranje revidiranje. • Notranje organizacijske enote • – Oddelek za prostor, • – Oddelek za zagotavljanje in izvajanje javnih služb, • – Medobčinska inšpekcija, • – Medobčinsko redarstvo, • – Skupna notranja revizijska služba. • „Skupne službe“ – tajništvo, pravniki • 32 zaposlenih.

5. Prednosti ustanavljanja SOU na področju prostorskega načrtovanja: • Povezovanje občin na področju prostorskega načrtovanja ustvarja pogoje za pripravo regionalnih prostorskih načrtov (izdelava Strategije prostorskega razvoja občin v Spodnjem Podravju za 15 občin, kot enovitega "regionalnega" dokumenta, hkrati pa se ga uporablja kot strokovno podlago za strateški del pri pripravi OPN za vsako občino posebej). • Možnosti za kandidiranje za državna sredstva za sofinanciranje regionalnih prostorskih načrtov (SOU SP se je v imenu vseh občin prijavila na javni razpis za sofinanciranje izdelave regionalnih prostorskih dokumentov občin in bila uspešna, saj je bila izdelava strategije v celoti financirana s strani države) in regionalnih razvojnih programov. • Dosega se boljši pregled nad prostorom na nivoju celotnega Spodnjega Podravja. • Omogočena je bolj gospodarna in trajnostna izraba prostora z uveljavljanjem načrtovalskih konceptov na nivoju regije. • Dosežena je večja specializacija kadra ter koncentracija znanja, izkušenj in tehnološke opremljenosti, kar ima že z vidika same organiziranosti pozitivne ekonomske učinke. • Doseženo je znižanje stroškov občinske uprave zaradi delitve stroškov dela na več občin in 50 % sofinanciranja države.

6. MEDOBČINSKO SODELOVANJE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA – • PRILOŽNOST ZA INTEGRIRAN PRISTOP • V SOU naj se z manjšimi občinami povezujejo tudi večje, mestne občine. Slednje je pomembno za bolj uravnotežen razvoj v bodoče, saj so večja naselja in zlasti mesta generator razvoja na širšem območju. • Povezovanje v SOU pomeni razbremenitev manjših občin pri izvajanju svojih pristojnosti. • Povezane občine na nivoju SOU oblikujejo skupne strateške razvojne dokumente ali vsaj skupne razvojne odločitve / projekte. • Priložnost za večje sodelovanje in povezovanje občin je priprava Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2014-2020.

7. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE BISTRA PTUJ predstavlja, skupaj z lokalnimi skupnostmi, podporno okolje za razvoj regije ter spodbuja raziskovanje in razvoj v javnem in podjetniškem okolju. • Temeljna področja aktivnosti: • Skrb za pospeševanje razvojne odličnosti lokalnega okolja Sp. Podravja • Povezovanje in prenos znanj iz univerz in inštitutov v gospodarstvo in drobno gospodarstvo • Soustvarjanje razvojnih idej podjetij in prenos le-teh v raziskovalne institucije in obratno - ustvarjanje povezav med gospodarsko-podjetniško sfero in inštitucijami znanja • Spodbujanje, kreiranje in oblikovanje znanja ter kadrovskega potenciala v regiji

8. Dravska (daljinska) kolesarska pot med Dravogradom ter Središčem od Dravi Ideja Dravske kolesarske poti je povezati države ob Dravi s kolesarsko potjo od izvira do izliva reke Drave v Donavo. Od izvira v Italiji in po Avstriji večinoma poteka po ločenih kolesarskih stezah in je več kot le infrastruktura, pač pa uveljavljen turistični produkt, ki ga Vzhodna Tirolska in Avstrijska Koroška zelo uspešno tržita.

9. PRVI SKUPNI ZAČETKI Leto 2006 –skupni projekt Čezmejnega sodelovanja SLO-AVS (Interreg IIIA) Dravska kolesarka pot—trasiranje od Dravograda do Ormoža, izdan promocijski material, postavljena signalizacija, počivališča,… Leto 2009-skupni projekt Čezmejno sodelovanje SI-HU 2007-2013- projekt MURA DRAVA bike, promocija, dokončana signalizacija do Središča ob Dravi, promocijski material,… Leto 2009-Skupni projekt CBC SI-AV 2007-2013 Hiking & Biking, promocija kolesarke poti.

10. TEŽAVE! V Sloveniji ni obstajal enovit pristop načrtovanja, izgradnje in trženja Dravske kolesarske poti, pač pa je proces tekel stihijsko in neusklajeno, praviloma znotraj meja posameznih občin ali regij. Razen krajših odsekov, ni izgrajene kolesarske infrastrukture v smislu ločenih kolesarskih poti, predvsem pa je prisotno pomanjkanje zavedanja, da je daljinska povezava Dravska kolesarska pot lahko generator razvoja v območjih, ki jih povezuje.

11. NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK oziroma korak v pravo smer: Organizacija posveta Dravska kolesarska pot - priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije ter vzpostavitev delovne skupine. PISMO O NAMERI PO SODELOVANJU PRI VZPOSTAVITVI INTEGRALNEGA TURISTIČNEGA PRODUKTA DRAVSKA KOLESARSKA POT (konec leta 2012)-podpisale vse občine ob Dravi (21 občin). SKUPNI CILJ: Določitev poteka trase Dravske kolesarske poti vzdolž reke Drave ter gradnja manjkajočih delov ločene kolesarske poti s pripadajočo kolesarsko infrastrukturo .

12. KAKŠNA MORA BITI DALJINSKA KOLESARKA POT? • Optimalna v danih razmerah. • Čim bolj varna (ločena od ostalega prometa). • Kolesarju mora ponuditi estetski užitek kulturne krajine in neokrnjene narave. • Ponuditi mora turistične storitve, kjer se lahko uporabnik odpočije in opremi s potrebnim za pot. • NAJPOMEMBNEJŠI KRITERIJEV ZA DALJINSKE KOLESARSKE POTI: • Umestitev v bližino narave in reke v kolikor je to mogoče. • Pot je lahko namenjena kolesarjem, pešcem ter traktorjem, v izjemnih primerih tudi lokalnim prebivalcem za dostop do hiš. • Prednostno se umestitev izvede po poteh, ki so že v uporabi (npr. poljske poti, servisne poti), v kolikor teh ni na razpolago se umešča na novo. • Obstoječe poti se primerno uredi (navoz tampona in finega gramoza), kasneje tudi asfaltira, pri umeščanju novih poti se izvede kolesarska pot v širini med 2,5 in 3,5 m. • Manj primerna je umestitev ob prometnih cestah v obliki kolesarskih stez.

13. Motivacijski faktorji uporabnik:

14. KAJ JE ZA KOLESARJE NAJPOMEMBNEJŠE?

15. EKONOMSKI POTENCIAL? • Povprečni prihodki ustvarjeni v okviru turistične ponudbe Dravske kolesarske poti v Avstriji: • 4 000 000 EUR na leto. • Obisk: • 120 000 kolesarjev na leto. • Povprečna poraba kolesarja: • s prenočitvijo: 50 EUR na dan • brez prenočitve: 20 EUR na dan

17. Načrtovanje po posameznih občinah prinaša zmedo in neusklajenost (zadovoljitev lokalnega interesa). • Zato je zelo pomembno, da načrtovanje vodijo skupne službe ali institucije, ki sodelujejo z občinami in jih podpirajo z vsemi potrebnimi informacijami. • Rešitev je v skupnem (medobčinsko - RPN) načrtovanju trase ter nato določitev z enotnim načrtom umestitve (DPN).

18. Predstavitev izbrane variante občinam (več skupnih sestankov z občinami). • Občine izrazijo pripombe. • V primeru dobro argumentiranih pripomb se odsek ponovno preveri in kasneje spremeni. • Predlog najustreznejše variante rešitve. • Povzetek ugotovljenih prednosti in slabosti izbrane variante. • Izbrana pot ustreza vsem ciljem in funkcijam, ki so opredeljene v uvodu naloge. • Določitev priporočila etapnosti izvedbe posameznih odsekov glede na bolj in manj pomembne.

21. Hvala za pozornost

23. ZAKLJUČEK Vzpostavitev in vzdrževanje potrebne infrastrukture Dravske kolesarske poti je ena izmed prioritet lokalnih skupnosti in regionalnih institucij ob reki Dravi ter države v novi EU finančni perspektivi 2014–2020 Izgradnja in vzpostavitev sistematičnega vzdrževanja in trženja Dravske kolesarske poti v Sloveniji lahko eden izmed dejavnikov spodbujanja regionalnega razvoja v regijah ob Dravi. Hvala za pozornost!