VPLIV POKRAJINSKIH KORIDORJEV NA RAZNAŠANJE SEMEN S STRANI PTIČEV

1. VPLIV POKRAJINSKIH KORIDORJEV NA RAZNAŠANJE SEMEN S STRANI PTIČEV

2. NAMEN EKSPERIMENTA • Fragmentacija habitatov predstavlja vedno večji problem. • Namen raziskave je ugotoviti na kakšen način in do kolikšne mere koridorji pripomorejo k raznašanju semen. • Preizkusili so, če lahko iz majhnih premikov ptičev (<20m) napovemo gibanje semen na večjih področjih (>250m)

3. POTEK EKSPERIMENTA • Za vir semen so si izbrali voščeno mirto (Myrica cerifera), za raznašalca semen pa pogosto vrsto Eastern Bluebird (Sialia sialis), ki raznaša tudi semena številnih drugih rastlinskih vrst. • Najprej so iz majhnih področij zbrali podatke o premikih ptičev, nato pa na podlagi teh izdelali modele za napovedovanje vpliva koridorjev na celotnih pokrajinah. • Zasnovali so 8 umetno fragmentiranih področij: v okolje borovega gozda so postavili pet zaplat vegetacije v fazi obnavljanja.

4. PRIMER TESTNEGA PODROČJA:

5. Gibanju ptičev je sledila ekipa treh znanstvenikov, povezanih s prenosnimi telefoni. Premike so skrbno beležili. • Od trenutka, ko je ptič seme zaužil, so mu sledili 45 minut. Beležili so njegove vmesne postanke, razmake med njimi in njihov končni položaj. • Znanstveniki so morali biti previdni, da s svojo prisotnostjo niso vplivali na gibanje ptičev.

6. POSTAVITEV HIPOTEZ • Iztek eksperimenta bo hkrati test za dve hipotezi: - Prva, tradicionalna hipoteza o koridorjih pravi, da ti delujejo kot nekakšna vodila za širjenje vrst, ki usmerjajo organizme med področji s podobnimi značilnostmi. - Druga hipoteza pa pravi, da koridorji prestrežejo organizme, ki semena razširjajo in jih usmerjajo k ustreznim zaplatam. Torej povečujejo kolonizacijo habitatov, ki imajo koridorje, ne glede na to ali so ti povezani z virom semen. Hipotezi se med seboj ne izključujeta

7. OBRAVNAVA REZULTATOV • Srednja vrednost števila lokacij, kjer so ptiči med leti mirovali, je bila 10, polovico meritev pa zajamemo z intervalom med 6 in 14 lokacij. Srednja vrednost dolžine posameznega leta pa je bila 17 metrov ( prvi in tretji kvartal sta bila na 11 in 29 metrih ). • S temi podatki so prikazali gibanje ptičev na modelu. Izhodišče je bilo v sredini osrednje zaplate, konec pa 45 minut po zaužitju semen. • Model je pokazal, da bo po 45 minutah kar 31% več možnosti, da bi naleteli na ptiča v zaplati, ki je z osrednjo povezana s koridorjem. To pa bi potrdilo prvo, tradicionalno hipotezo o koridorjih.

8. RAZPOREDITEV PTIČJIH LETOV:

9. Predpostavljen model je precej natančno predvidel rezultate zbiranja semen, saj je bilo od dobrih 11000 zbranih semen, kar 37% več semen v povezanih zaplatah. • Raziskava je pokazala tudi, da bo ptič, ki je naletel na rob koridorja ali zaplate, največkrat letel paralelno s tem robom.

10. VLOGA PRI VAROVANJU OKOLJA: • Koridorji vidno pripomorejo h gibanju ptičev in s tem tudisemen. Torej je učinek koridorjev večji, kot le dodaten ugoden habitat, ki ga zagotavljajo. • Ker ptiči sledijo robovom koridorjev, njihova širina in kvaliteta v resnici ne igrata ključne vloge pri raznašanju semen. • Rezultati so bolj splošni, kot bi sprva mislili, saj je Sialia sialis raznašalec semen mnogih vrst. • Težave nam povzročajo ceste, vodna telesa, tiri in podobno, saj ti koeksistirajo s koridorji, organizmi pa se različno odzivajo nanje.

11. VPLIVI DRUGIH ORGANIZMOV NA RAZPRŠENOST SEMEN • V Belgiji so naredili raziskavo o tem, kako govedo in konji vplivajo na raznos semen. Tudi ti razširjajo semena tako, da jih neprebavljena izločijo. • Na dveh testnih področjih so zbirali iztrebke, nato pa so jih v laboratoriju opazovali in beležili vrste, ki so iz njih vzklile. • Vrstna sestava vzkaljenih mladik je obsegala kar 27% vrst, ki so jih zabeležili na testnem področju. • Na obeh področjih je bilo vsaj toliko, če ne več kalčkov pri iztrebkih krav, kot pri konjih. • Na obeh področjih pa živali kažejo neenakomerno izločanje semen po področju. Najvišje frekvence izločanja so bile na travnikih z visokimi zelišči. Povprečna depozicija je bila okli 100 semen na kvadratni meter.

12. Ta raziskava je pokazala, da so sesalci ravno tako pomemben prenašalec semen za številne rastlinske vrste, zlasti travniške. Ti delujejo kot nekakšni dinamični koridorji za raznašanje semen. • Nekatere vrste pa imajo na razpršenost semen negativen vpliv, saj se z njimi prehranjujejo. • Raziskava govori o garnivornih mravljah, ki se med drugim prehranjujejo tudi s semeni nekaterih ogroženih vrst. • Te mravlje so v eni zorilni sezoni na testnem področju požele več kot eno četrtino pridelanih semen. • Znanstveniki so do konca raziskave našli le pol označenih plodov, tako bi utegnil biti delež požetih semen tudi do dvakrat višji.

13. Na testnem področju so našli le majhno število mladik, izračunali pa so, da se le 0.5% semen razvije v rastlino. Če nebi bilo teh mravelj bi bil ta delež lahko še enkrat višji. • Poleg mravelj poznamo še vrsto drugih garnivorjev, od katerih jih veliko vidno škoduje biodiverziteti.

14. UGOTOVITVE • V prvi raziskavi so na podlagi 11 000 zbranih semen ugotovili, da pokrajinski koridorji občutno pripomorejo k ohranjanju vrst, uveljavitvi novih vrst in kontroli nad njimi. • Ker je bilo v zaplatah, povezanih s koridorjem kar 37% več semen, lahko potrdimo prvo hipotezo o koridorjih. Ker pa je bilo v ostalih tipih zaplat približno enako število semen, lahko drugo hipotezo ovržemo, saj je ta napovedala več semen v zaplatah s stranskimi, nepovezanimi koridorji. • Zaradi pojava, da ptiči sledijo robovom koridorjev, katerih širina tu ne igra ključne vloge, lahko sklepamo, da bi s skrbno načrtovanim oblikovanjem pokrajine lahko, brez drastičnih posegov v naravo, pripomogli k ohranjanju biodiverzitete. V načrtovanje pokrajine bi lahko vključili tudi živinorejo, saj tudi ta pripomore k razširjanju vrst.