TEMELJI DRUŽBENO ODGOVORNEGA RAVNANJA PRI UVELJAVLJANJU UNIVERZALNE ODLIČNOSTI IN MOJSTRSTVA

1. TEMELJI DRUŽBENO ODGOVORNEGA RAVNANJA PRI UVELJAVLJANJU UNIVERZALNE ODLIČNOSTI IN MOJSTRSTVA Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej UM EPF, IASCYS in IRDO, Maribor 23. 5. 2012 DEDBK Idr., Otočec

2. Izbrani problem in vidik Reševanje krize s sredstvi, ki so jo povzročila??? Neoliberalizem – enostranskost OK, ozka specializacija OK: trg  zadostna in potrebna celovitost – NE, monopoli Teorija sistemov in kibernetika = veda o celovitosti pristopa – soodvisnost specialistov/vidikov  celovitost Družbena odgovornost = soodvisnost, celovitost povsod Knjige o DO praksi od prej  naš predlog

3. Posledice neupoštevanja soodvisnosti in celovitega pristopa - 1 Slepa ulica  globalni vpliv ozkih in kratkoročnih ravnanj  neoliberalizem = nasprotnik liberalizma (Smith: nevidna roka = soodvisnost  celovitost) - Podrobnosti ja, celota ne, širše posledice ne - Rast zadolženosti, uničenje naravnih pogojev za obstoj ljudi - Izobilje brez ambicij garati - Odpor do dela, če ni konjiček, kult lenobe - Kult prostega časa, občutek suženjskega orodja, prosti čas brez ustvarjalne vsebine

4. Posledice neupoštevanja soodvisnosti in celovitega pristopa - 2 - Nevarnost rasti čez vzdržne meje  propad, vojna - Nevarnost 3. svetovne vojne – nuklearne - Rast materialne blaginje preko potreb ljudi in zmožnosti narave  - Blaginja = danes navidezna, trenutna, brez podlage  nujna nova razvojna smer  DO = soodvisnost, celovit pristop Kot že Adam Smith + nujno vsak specialist (sam premalo, le kapljica v oceanu  spregledi  napake)  pristranskost premalo uspešna  trg !  res??? – ali: 'oblast, krast, last in slast' z zlorabo vpliva?

5. Posledice neupoštevanja soodvisnosti in celovitega pristopa - 3 Smith: trg = 'lokalni trg, soodvisnost ponudnikov in odjemalcev ='nevidna roka' ter nič monopolov‘ – je? Neoliberalizem = trg  monopoli  DO = nov družbeno-ekonomski red nujen za obstoj, kajti sicer kriza  vojna: Od 30 mio podjetij – oblast nad 80% ima 737 organizacij, nad 40% 147 podjetij = 'oblast, krast, last in slast' z zlorabo  Odvisnost sveta od VCEN in znanja (za ustvarjalno delo in sodelovanje) vplivnih ljudi – DO in zato dolgoročno uspešno, ali pa pristransko, ozko in kratkoročno, navidezno uspešno

6. Bistvo ISO 26000 – 1: vsebine = vse 7 vsebin:1.Upravljanje organizacij 2. Človeške pravice 3. Delovna razmerja 4. Naravno okolje 5. Poslovne prakse 6. Odjemalci 7. Širša družba 2 skupna imenovalca: 1. Celovitost2. Soodvisnost = družbeno-ekonomska invencija  inovacija  obstoj

7. Bistvo ISO 26000 – 2: Načela • (Uradna) odgovornost za vpliv; • Transparentnost – preglednost podatkov; • Etično obnašanje (poštenost, enakovrednost, celovito upoštevanje deležnikov); • Spoštovanje interesov deležnikov; • Spoštovanje vladavine prava; • Spoštovanje mednarodnih norm obnašanja; • Spoštovanje človekovih pravic.

8. Bistvo ISO 26000 – 3: Postopek za uveljavitev 7.1. Odnos značilnosti organizacije do DO; 7.2. Razumevanje DO v organizaciji; 7.3. Praktični ukrepi za integracijo DO v vsej organizaciji; 7.4. Komuniciranje o DO; 7.5. Utrjevanje verodostojnosti glede DO; 7.6. Pregledovanje in izboljševanje dejavnosti glede DO; 7.7. Prostovoljne dejavnosti za DO.

9. Družbena odgovornost – (poslovna) odličnost po merilih liberalizma namesto neoliberalizma in fevdalnega kapitalizma individualna človekova svoboda, delitev oblasti, največji blagor za največje število ljudi, strpnost, svobodno gospodarsko udejstvovanje, podjetništvo, na daljši rok brezrazredna družba znanost, svobodnih in enakih posameznikov, šolstvo, na kratek rok družba srednjega sloja, umetnost, brez bistvenih razlik v premoženjucivilna družba varnost pred državno samovoljo, oblast skupaj z odgovornostjo

10. Fevdalni kapitalizem  neoliberalizem - 70% imetja v ZDA ima samo en % ljudi; - samo nekaj podjetij obvladuje večino GDP sveta, - brezizglednost za mlade, svet bogatih, dolgovi, srednji razred izginja, - razpon prejemkov v UK +100:1, v multinacionalkah ZDA skoraj 1.000:1, v svetu +550:1, le 15% ljudi nad šest $/dan, - 28 vojn teče, upori so mnogo kje, terorizem zoper teror, - izobilje brez ambicij in stvarnih potreb pri bogatejših, šibka kupna moč pri drugih, - tretjina hrane v smeteh dnevno in smrtna lakota hkrati

11. Upoštevanje soodvisnosti deležnikov kot poti do celovitosti in zato do uspeha v praksi Skupni imenovalec so lastnosti vplivnih ljudi = odločajo - Dyck, Mulej in soavtorji, 1998 – 30 primerov z vseh celin – neuspeh z veliko denarja brez etike soodvisnosti + celovitosti - Collins, Porras, 1994 + Collins, 2001 – vizionarska podjetja + pot do te lastnosti  ‚vodja 5. ravni‘ Vodja 4. ravni – kratkoročno uspešen Vodja 3. ravni – uspešno vodi tim, a brez vizije Vodja 2. ravni – uspešen član tima Vodja 1. ravni – zelo sposoben posameznik

12. Dve plati vodenja 5. ravni – 1(Collins, 2001: 40) Profesionalna volja/zagnanost Osebna skromnost Ustvarja izjemne dosežke, Kaže očarljivo skromnost, vodi iz dobrega v odlično izogiba se javnemu laskanju, nikoli ni bahav Popolnoma je odločen Deluje s tiho, umirjeno opraviti vse nujno za odločnostjo, motivira po dolgoročno najboljši izid standardih, ne osebni priljubljenosti

13. Dve plati vodenja 5. ravni - 2 Postavlja standard za izgradnjo Usmerja ambicije v podjetje, trajno odličnega podjetja; ne v sebe ne zadovolji se z ničimer, kar Nastavlja naslednike, da bo je manj od tega po njem še več uspeha Krivi sebe za slabe dosežke, Uspehov ne pripisuje sebi, ne drugih, ne izgovarja se na ampak drugim, zunanjim zunanje dejavnike ali nesrečo dejavnikom in sreči

14. Od pilota do generala s sodelovalnim vodenjem, etiko soodvisnosti in zato celovitostjo: Creech Odlični izdelki/storitve  Odlični procesi ↕ ↕ o r g a n i z i r a n j e ↕ ↕ Sodelovalno vodenje  Zagnanost sodelavcev ‚Sodelavce najprej poslušam, naredim sintezo, potem ukažem in sem nenehno zanesljiv in pošten brez zlorabe vpliva‘.

15. Mondragon – zadružno lastništvo in upravljanje vsega +70 let • sodelovalna struktura upravljanja in vodenja, • dokajšnja enakost prejemkov, • vsakdo ima svoj lastni kapitalski račun, ki se ukine pri upokojitvi, ko je pokojnina zagotovljena, • zadružna bančna strukturain gospodarstvo, • zadružno šolstvo in druge družbene službe  veliki dosežki glede produktivnosti, zato pa tudi socialne varnosti in dolgoročne poslovne uspešnosti kraja

16. Florida (2002, slovenska izdaja 2005): 3T 3T združuje toleranco v medčloveških odnosih, ki pritegujetalente in zato daje ekonomsko smiselnost naložbam v tehnološko opremo Slovenija: odlični glede talentov, solidni glede naložb, slabi glede tolerance (2011)

17. Kaj storitiza Slovenijona takih podlagah? - 1 Ni več izgovora, da je DO prostovoljna odločitev podjetij, katera se državnih organov ne tiče: Evropska unija (EU, okt. 2011) je države članice pozvala, naj iz resnih družbeno-ekonomskih interesov občanov, organizacij in držav podpro DO, torej etiko soodvisnosti in zadostno in potrebno celovitost namesto enostranskosti.

18. Pet smeri akcije (naš predlog) - 1 • Posamezniki 1.1. Kot odjemalci: dajati prednost resničnim potrebam + 1.2. dobaviteljem z utemeljenim ugledom DO 1.3. Kot občani: zahtevati od vseh, tudi vlade, prakso DO 2. Organizacije 2.1. DO kot človeška lastnost vseh, strategija organizacije (zoper stroške nezadovoljstva, stavk itd.) 2.2. Kot občani v 1.3.

19. 5. Pet smeri akcije (naš predlog) - 2 3. Država/vlada (več kasneje) 3.1. Skrbnik javnega sektorja: vsi dobavitelji le najboljši v DO, poslovni odličnosti in inovacijah = sistemska kakovost 3.2. Velja tudi za politike, javne uslužbence ipd. osebno 4. Mednarodna skupnost 4.1. Dodati k mednarodnemu pravu svetovno pravo za mir, osnovne človeške pravice, DO 4.2. Svetovna demokracija (poštena vlada, parlament)

20. Pet smeri akcije (naš predlog) - 3 5. Znanstveniki, učitelji, oblikovalci javnega mnenja 5.1. Ustvarjanje zavesti in znanja/vednosti o DO 5.2. Metode za med-strokovno ustvarjalno sodelovanje, z etiko soodvisnosti  zadostna in potrebna celovitost, DO 5.3. Delovanje za vseh 7 načel in vsebin po ISO 26000

21. Naš model za uresničitev DO kot poti iz krize - 1 Država – javni sektor – dobavitelji le najboljši. MERILA: Ne zgolj cena, ampak: • Družbena odgovornost –nagrada HORUS, ISO 26000 • Poslovna odličnost – zakon o poslovni odličnosti, EFQM • Inovativnost – cena, kakovost, izbira, edinstvenost, skrb za naravno okolje, družbena odgovornost Dobavitelji – enake zahteve do svojih dobaviteljev Politiki in drugi vplivni ljudje – enaki pogoji, dokazi o tem

22. Naš model za uresničitev DO kot poti iz krize - 2 Vodenje 5. stopnje (Collins, Porras) – vizionarska podjetja in pot do njihove dolgoročne odličnosti + Sodelovalno namesto ukazovalno vodenje (Creech) + Mondragonsko zadružno organiziranje in lastništvo + Floridov 3T – Vzpon ustvarjalnega razreda + Sachsovo opozorilo na ‚ceno civilizacije‘ v ZDA + ISO 26000 + Dolgoročna podlaga za plače menedžerjev + drugih vplivnih

23. Ekonomski kazalci družbene odgovornosti - 1 (1) normalne in redno izplačane bruto plače, (2) normalni investicijski skladi in ukrepi, (3) poslovna odličnost po merilih EFQM, (4) toliko visoke direktorske in lastniške prejemke, da se ob njih ljudje ne bi začudeno spraševali, 'za katere namene jih potrebujejo zares, namesto za razkazovanje, kot da se grejo kompenzacije za frustracije tistih z manjvrednostnimi kompleksi',

24. Ekonomski kazalci družbene odgovornosti - 2 (5) stalen krog poslovno odličnih in družbeno odgovornih nabavnih in prodajnih poslovnih partnerjev, (6) nič pravno spornih poslov, (7) prevlada dolgoročnih in širokih meril poslovnega uspeha nad kratkoročnimi in ozkosrčnimi, (8) nobenih zlorab vpliva na ljudi in naravne pogoje za obstoj človeštva, vključno z veliko skrbi za preventivne ukrepe za zdravje sodelavcev in drugih ljudi v vsej poslovni verigi,

25. Ekonomski kazalci družbene odgovornosti - 3 (9) plačevanje vplivnih na dolgoročni podlagi, vključno s plačilom v delnicah, (10) organizacijski in lastniški odnosi, ki so kar najbolj blizu zadružnemu modelu iz Mondragona, (11) kadrovanje na vplivna delovna mesta po modelu dolgoročnih najboljših podjetij sveta, kakršnega sta odkrila Collins in Porras v knjigah o 'vizionarskih podjetjih' in 'poti od povprečnih/dobrih do odličnih', tako da v praksi ./.

26. Ekonomski kazalci družbene odgovornosti - 4 (12) velja Creechev model petih stebrov popolne kakovosti in sodelavcev, ki uporabljajo (13) metode ustvarjalnega sodelovanja, kot so '6 klobukov razmišljanja' E. De Bona in Nastje Mulej, naš USOMID, njuna sinergija in podobne, in (14) prenavljajo svoje poslovanje po modelu iz vprašalnika za Horus, ter dobijo (15) plače po modelu inovativnega poslovanja, pri čemer (16) država ustvarja in vzdržuje pogoje, da je vabljiva, po modelu 3T, in so regije inovativne.

27. Taka prenova = dolgoročen invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces Cassiers (2011): ne GDP, zadovoljstvo ljudi šteje, a se ob porastu GDP ne povečuje v bogatih državah vseh 55 let Šarotar Žižek: prijetno počutje (well-being) pogoj za uspeh poslovanja Model za IIDP: imamo, a ni več časa tu (2008 in dopolnitve)

28. Nekaj sklepnih misli Odličnost življenja mojstrstvo  sodelovanje  soodvisnost in celovitost  inovativnost, družbena odgovornost in celovitost pristopa vplivih, zlasti vodilnih, ter njihov vpliv na sodelavce  sistemsko obnašanje  ISO 26000 Podpora EU (2011) = ni več izgovorov Literature in izkušenj je dovolj = ni več izgovorov HVALA ZA ZASKRBLJENOST IN AKCIJO!