200 likes | 493 Views
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC RS IN OKOLJE. Martina Ocepek. Institucija Varuha č lovekovih pravic je bila uvedena v slovenski ustavni sistem s 159. členom Ustav e RS, ki j e bila sprejeta 23. 12. 1991. Pravni okvir za delovanje.
E N D
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC RS IN OKOLJE Martina Ocepek
Institucija Varuha človekovih pravic je bilauvedena v slovenski ustavni sistem s 159. členom Ustave RS, ki je bila sprejeta 23. 12. 1991.
Pravni okvir za delovanje • Zakon o varuhu človekovih pravic(Ur. list RS, št. 71/1993 (15/1994 - popr.), 56/2002-ZJU) • Poslovnik varuha človekovih pravic (Ur. list RS, št. 63/1995, 54/1998, 101/2001, 58/2005)
Pristojnosti Varuha človekovih pravic so navedene tudi v drugih zakonih: • v 2. odst. 14. člena Zakona o varstvu okolja, • v 65. členu Zakona o varstvu potrošnikov, • v 52. členu Zakona o obrambi, • v 213b. členu Zakona o kazenskem postopku.
Varuh človekovih pravic pri svojem svojem delu ravna • po določilih ustave, • po mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. • Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Postopek pri varuhu je: zaupen, neformalen in za stranke brezplačen. Varuhovo delovanje
Kdaj posreduje Varuh človekovih pravic? Varuh človekovih pravic lahko posreduje • v primeru nepravilnega ali • v primeru nekorektnega dela državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcevjavnih pooblastil.
Kdo se lahko obrne na Varuha človekovih pravic? Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko vloži pobudo za začetek postopka pri varuhu.
Lastna pobuda Varuha človekovih pravic Varuh človekovih pravic lahko začne postopek tudi na lastno pobudo, če gre za posebej pomemben primer kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Kako vložiti pobudo? • Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno ali po elektronski pošti. • V nujnih primerih se lahko vloži tudi po telefonu. Tedaj mora pobudnik vložiti pobudo tudi pisno najkasneje v roku enega meseca, sicer se lahko postopek ustavi.
Pobuda • mora biti podpisana in označena z osebnimi podatki pobudnika; • vsebovati mora okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda za začetek postopka; • pobudnik mora navesti, ali je v zadevi že uporabil druga pravna sredstva, in če, katera. • Če pobudo namesto prizadetega vlaga druga oseba, je treba predložiti pisno soglasje oziroma pooblastilo.
POBUDNIK VČP ORGAN Dopolnitev POBUDA POIZVEDBA ODGOVOR ODGOVOR Obravnava po skrajšanem postopku Pobudo zavrne
Pobudo zavrne, • če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin; • če je pobudnik po predhodnem opozorilu ne dopolni; • če je zadeva v postopku pred pravosodnimi organi; • če je zadeva v pristojnosti preiskovalnih komisij Državnega zbora; • če niso bila izčrpana vsa redna ali izredna pravna sredstva; • če gre za manj pomembno zadevo.
POBUDNIK VČP ORGAN Dopolnitev POBUDA POIZVEDBA ODGOVOR ODGOVOR Obravnava po skrajšanem postopku Pobude ne vzame v obravnavo Pobudo zavrne Uvedba preiskave
Varuh človekovih pravic lahko zahteva vse podatke iz pristojnosti državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, in sicer ne glede na stopnjo zaupnosti.
Varuh oziroma oseba, ki jo pooblasti VČP, • lahko vstopi v uradne prostore vsakega državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil; • ima v zvezi s svojim delom pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov.
Ob ugotovljeni kršitvi ali nepravilnosti VČP pravic ukrepa tako, da • posreduje organu, ki je povzročil nepravilnost,mnenje, predlog, kritiko ali priporočila, • predlaga, da organ ponovno izvede postopek skladno z zakonom, • predlaga povrnitev škode ali drug način za odpravo nepravilnosti, ki je bila povzročena.
Varuh je pooblaščen, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. • V soglasju s prizadetim lahko v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, vloži ustavno pritožbo. • Varuh lahko daje Državnemu zboru ali Vladi pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov.
NALOGE VČP NA PODROČJU OKOLJA • Opredeliti pravico do zdravega življenjskega okolja, kot človekovo pravico. • Spodbuditi posameznike k uresničevanju te pravice. • Posameznike in civilno družbo seznaniti z obsežno okoljsko zakonodajo.
Ugotoviti šibke točke pri izvajanju postopkov in predlagati izboljšave. • Javnosti omogočiti bolj aktivno sodelovanje v okoljskih zadevah. • Zagotoviti učinkovit inšpekcijski nadzor.