1 / 32

OCENKA NA EFIKASNOSTA NA KAPITALNITE VLO@UVAWA (KAPITALNO BUXETIRAWE)

GLAVA VI. OCENKA NA EFIKASNOSTA NA KAPITALNITE VLO@UVAWA (KAPITALNO BUXETIRAWE). KARAKTERISTIKI NA INVESTICISKOTO ODLU^UVAWE. Dolgoro~ni vlo`uvawa - vlo`uvawa ~ii efekti se o~ekuvaat vo idnina, vo vreme {to e podolgo od edna godina. Karakteristiki: vrzuvaat golemi pari~ni iznosi

kuniko
Download Presentation

OCENKA NA EFIKASNOSTA NA KAPITALNITE VLO@UVAWA (KAPITALNO BUXETIRAWE)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GLAVA VI OCENKA NA EFIKASNOSTA NA KAPITALNITE VLO@UVAWA (KAPITALNO BUXETIRAWE)

  2. KARAKTERISTIKI NA INVESTICISKOTO ODLU^UVAWE Dolgoro~ni vlo`uvawa - vlo`uvawa ~ii efekti se o~ekuvaat vo idnina, vo vreme {to e podolgo od edna godina. Karakteristiki: • vrzuvaat golemi pari~ni iznosi • ireverzibilnost • efekti {to se o~ekuvaat vo idninata

  3. Kako se pojavuvaat investiciskite proekti? Howard HEAD HEAD

  4. POSTAPKA ZA PLANIRAWE NA DOLGORO^NITE VLO@UVAWA • Predinvesticiska studija • Investiciska studija • Studija za izvedba

  5. POSTAPKA ZA PLANIRAWE NA DOLGORO^NITE VLO@UVAWA • Predinvesticiska studija • Investiciska studija • Pretstavuvawe na investitorot • Analiza na pazarot • Tehni~ko-tehnolo{ka analiza • Analiza na grade`nite re{enija • Organizaciski del • Ekonomsko-finansiska analiza • Ocenka na efikasnosta na proektot • Analiza na rizikot • Studija za izvedba

  6. KLU^NI KOMPONENTI NA PROCESOT NA INVESTICISKO ODLU^UVAWE • @ivoten vek na investicijata • Period na eksploatacija/proekcija • Gotovinski tekovi, namesto neto-dobivki • Tretmanot na amortizacijata • Ostatok na vrednosta • Investicii vo postojani i vo trajni obrtni sredstva • Princip na inkrementalnost • Diskontirawe na gotovinskite tekovi • Cenata na kapitalot • Tretmanot na inflacijata

  7. @ivoten vek / period na proekcija • Period na investirawe • Period na eksploatacija • Period na proekcija • 5-10 godini za proekti od stopanstvoto • 15-20 godini za infrastrukturni proekti • Ostatok na vrednosta

  8. Gotovinski tekovi • Finansiski, namesto smetkovodstven pristap • Neto-prinosi, namesto neto-dobivki

  9. Princip na inkrementalnost Bez proektot: So proektot: Inkrementalen tek:

  10. Utvrduvawe na diskontnata stapka • Kaj analizata na investiciskite proekti relevantna diskontna stapka e cenata (tro{okot) na kapitalot

  11. Ostanati pra{awa • Investicii vo postojani sredstva • Investicii vo trajni obrtni sredstva • Tretmanot na inflacijata • Nominalni gotovinski tekovi – nominalna diskontna stapka • Realni gotovinski tekovi – realna diskontna stapka

  12. OCENKA NA FINANSISKITE EFEKTI OD DOLGORO^NITE VLO@UVAWA • Likvidnost • Rentabilnost • Gotovinski tek za ocenka na likvidnosta • Gotovinski tek za ocenka na rentabilnosta

  13. GOTOVINSKI TEK ZA OCENKA NA LIKVIDNOSTA

  14. GOTOVINSKI TEK ZA OCENKA NA RENTABILNOSTA

  15. KRITERIUMI ZA OCENKA NA INVESTICISKITE PROEKTI • Nediskontni • Period na vra}awe na investiciite • Prose~na stapka na prinos • Diskontni • Neto-sega{na vrednost na proektot • Interna stapka na rentabilnost

  16. PERIOD NA VRA]AWE NA INVESTICIITE Primer: Inicijalni investicii vo iznos od 100.000 Proektirani neto-prinosi po godini: 20.000, 30.000, 30.000, 30.000, 40.000.

  17. PERIOD NA VRA]AWE NA INVESTICIITE

  18. PERIOD NA VRA]AWE NA INVESTICIITE • Slabosti na metodot Period na vra}awe: • Ne vodi smetka za vremenskata vrednost na parite • Ne gi zema predvid gotovinskite tekovi po istekot na presmetaniot period na vra}awe • Pregolemo potpirawe na brzinata na vra}awe {to mo`e da ja zgolemi rizi~nosta na • izbranite proekti i sl.

  19. PROSE^NA STAPKA NA PRINOS

  20. PROSE^NA STAPKA NA PRINOS Primer: Inicijalnite investicii na proektot iznesuvaat 100.000. Proektiranata neto-dobivka vo eksploataciskiot period iznesuva, po godini: 10.000, 15.000, 20.000, 20.000, 25.000.

  21. PROSE^NA STAPKA NA PRINOS • Slabosti na metodot Prose~na stapka na prinos: • Ne vodi smetka za vremenskata vrednost na parite • Koristewe na neto-dobivkata kako kategorija

  22. NETO-SEGA[NA VREDNOST (NSV) Kade {to: • NPt se neto-prinosite od periodot t • r e diskontnata stapka • n e brojot na godini vo periodot na proekcija

  23. Primer: Proektirani neto-prinosi po godini: 110.000 (investicii, kako negativen neto-prinos), 30.000, 35.000, 40.000, 40.000, 50.000. Diskontnata stapka e proceneta na 14%.

  24. Slabosti na NSV: • Apsoluten pokazatel NSV = 20.000 EUR za proekt vo vrednost od 1.000.000 EUR i 100.000 EUR ne e ist rezultat • Vlijanie na diskontnata stapka vrz rezultatot • Ne gi odrazuva razlikite vo dol`inata na periodot na eksploatacija, dinamikata na neto-prinosite i sl.

  25. INTERNA STAPKA NA PRINOS (IRR)

  26. INTERNA STAPKA NA PRINOS

  27. INTERNA STAPKA NA PRINOS Kade {to: - rp e stapkata so koja posleden pat e presmetana pozitivna NSV; - rn e stapkata so koja posleden pat e presmetana negativna NSV; - NPn e negativnata NSV (zemena kako apsolutna vrednost); - NPpe pozitivnata NSV.

  28. Slabosti na ISP: • Relativen pokazatel 20% prinos na proekt od 1 denar i na proekt od 1.000.000 denari ne zna~i ednakov rezultat • Problemot na me|usebno isklu~ivi i nekonvencionalni proekti

  29. DOLGORO^NITE VLO@UVAWA I RIZIKOT • Analiza na senzitivnosta. Ja ispituva ~uvstvitelnosta na proektot na promeni na nekoi od klu~nite varijabli. • Scenario-analiza. Sli~no kako i prethodnata, so toa {to razgleduva celi scenarija od promeni. • Simulaciska analiza. Sofisticirana tehnika koja se bazira na zakonitostite na verojatnosta i statisti~kite metodi. • Prilagoduvawe na diskontnata stapka. Ednostaven pristap, zasnovan na zgolemuvawe na diskontnata stapka za t.n. “premija za rizik”.

More Related