DELAVNICA (PREDAVANJE)

1. DELAVNICA (PREDAVANJE) PROBLEMATIKA PREBIVALCEV IN ZDRAVJA V OKOLJSKIH POROČILIH (OP) IN POSTOPKU CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE (CPVO) PREGLED OP S STALIŠČA ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA IN OSKRBE S PITNO VODOS PRIMERI IZ PRAKSE MATJAŽ ROTER, inž. grad.

2. SEGMENTI OKOLJA ZRAK, HRUP, TLA (delno), ODPADKI, VODE (površinske, podzemne, odpadne), OSKRBA S PITNO VODO, ELEKTROMAGNETNO SEVANJE, SVETLOBNO ONESNAŽENJE).

3. OP (DPN, OPN, OPPN) ni enako PVO!! V DPN, OPPN se ne obravnavajo samo posamezni posegi na območju plana ali v OPN samo pobude, ampak je potrebno v OP obravnavati celotno območje plana pred in z izvedbo plana. OPN je strateški planski dokument celotne občine, OPPN pa del tega dokumenta, tako da jih je potrebno z okoljskega stališča obravnavati v ustrezni medsebojni povezavi.

4. OP (DPN, OPN, OPPN) ni enako PVO! PRIMER 1: Ocenili smo vpliv novih posegov na območju OPN….? (kaj pa obstoječi okoljski problemi) PRIMER 2: Vpliva ni mogoče obravnavati, ker natančni posegi na območju OPPN niso poznani.....? (če vpliv ni pomemben, ga seveda ni potrebno obravnavati, če pa je pomemben pa je potrebno izbrati tak kazalec, s katerim ga lahko ovrednotimo…..) PRIMER 3: Posegi bodo poznani in obravnavani v PVO....? (kar pa seveda ni nujno, saj ni rečeno, da bodo na območju plana posegi, za katere je PVO potreben! Zato je potrebno v postopku priprave plana morebitne vplive na okolje ugotoviti čimprej in jih ovrednotiti, ne pa prestavljati na druge postopke!)

5. KONCEPTPOROČILA najprimerneje je, če se obravnava po segmentih okolja, ki jih obdelajo strokovnjaki za posamezna področja. Le tako se lahko določijo medsebojni vplivi plana na okolje (zdravje ljudi). Težiti je potrebno k čim krajšim poročilom, ki pa imajo strokovno težo (brez nepotrebnih navajanj iz zakonodaje in definicij, kaj je npr. HRUP, EMS ali SO, ravnanje z gradbenimi odpadki). Pojavi se tudi množica ocen, kopiranja tekstov in posledično napake, medsebojnih odnosov pa praktično ni mogoče določiti. Poročilo postane preobsežno in brez konteksta.

6. KONCEPT POROČILA PRIMER 1: struktura OP po namenski rabi prostora; ugotovitev OP je, da npr.: stanovanjsko območje (SS) nima vpliva s hrupom na industrijsko območje; ocena:ni vpliva - A.....? (ocena A pomeni lahko tudi pozitiven vpliv. ZAGOTOVO PA JE OBRATNO! V takem primeru okoljski cilj seveda ni dosežen, če se npr. zaradi umestitve (SS) ob (IP) št. obremenjenih ljudi s hrupom poveča. V tako območje ni dopustno umeščatinovih st. objektov.) PRIMER 2: obstoječe stanje obdeluje en “strokovnjak”, vrednotenje drug “strokovnjak”, monitoring tretji “strokovnjak.... ? (torej imajo strokovnjake za obstoječe stanje, vrednotenje, monitoring.... ne pa strokovnjake za zrak, hrup, vode, EMS, SO!)

7. ODNOS DO DRUGIH PLANOV navesti in upoštevati je potrebno le plane, ki imajo pomembnemedsebojne vplive! Npr. OPN, OPPN – DPN (AC, DALJNOVOD, ŽELEZNICA…), ipd. PRIMER 1:AC ni predmet tega plana, zato je v OPN ne bomo obravnavali....? (seveda je DPN za AC potrebno upoštevati! le vplivi so drugi: namesto neposredni so lahko daljinski ali kumulativni....) PRIMER 2: obravnavan OPPN skupaj z drugim OPPN ne bo imel kumulativnih vplivov – ocena A....? (če vpliva ni, ga ni potrebno obravnavati, ne more pa biti vpliv ocenjen z A (npr. s hrupom ga verjetno ni, lahko pa ima kumulativni vpliv na zrak ali vode (skupna ČN), svetlobno onesnaženje ipd.

8. VSEBINJENJE (SCOPING) Potrebno mu je posvetiti posebno pozornost in se opredeliti do pomembnih vplivov zaradi plana na okolje ter jih ustrezno strokovno obravnavati. Nepomembnih vplivov ni potrebno obravnavati, kar pa je potrebno argumentirati (dokazati, zakaj so nepomembni, če npr. nimamo podatkov, vpliv še ni nujno nepomemben). V tem delu se je potrebno opredeliti tudi, kateri vplivi (neposredni, daljinski, kumulativni sinergijski in kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni vplivi) bodo pomembni in se bodo ugotavljali.

9. VSEBINJENJE (SCOPING) PRIMER 1: OPPN za cesto in izgradnjo kanalizacije; ker se bodo koncentracije onesnaževal v tleh, površinskih in podtalnih vodah zaradi izgradnje kanalizacije povišale ocenjujemo vpliv plana z nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov – ocena C...? (ZAKAJ, KER IŠČEMO NAJBOLJ NEUGODNO VARIANTO?) (Izvedba plana bo, zaradi priključkov st. objektov na kanalizacijo imela pozitiven daljinski in trajni vpliv na tla, površinske in podtalne vode – ocena A!!!! saj se bo stanje na območju OPN zaradi izgradnje kanalizacije BISTVENO izboljšalo; za izpuste onesnaževal v OV pa ni zadolžen pripravljavec plana (občina) ampak upravljavec ČN, kar pa ni predmet tega OPPN) PRIMER2: Vplivi načrta bodo:neposredni (zaradi emisij, ki bodo nastajale); kumulativni (ker se seštevajo z obstoječimi obremenitvami);trajni (ker se odpadki odlagajo na deponiji) terzačasni...?? (Kateri od teh pa so pomembni in obravnavani pa ni nikjer navedeno! Ali evidentiranje (s + in - v tabelah) različnih vplivov (daljinski, kumulativni...) ter podana enotna ocena v fazi vrednotenja ni ustrezna rešitev. Ti vplivi imajo lahko različne ocene, ki pa jih je potrebno ugotoviti in ločeno ovrednoti!)

10. PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJE Z NJIMI Navesti je potrebno le predvidene emisije, ki bodo posledica izvajanja plana ter predvidene odpadke, ki bodo nastali. PRIMER: Navajanje definicij, zakonodaje, (gradbenih) odpadkov s klasifikacijskimi št....ipd. ali obravnavanje odpadkov v tem poglavju in ne v ločenem poglavju….? (Od kdaj pa ravnanje z odpadki ni pomembno za okolje, da jih ne bi bilo potrebno obravnavati npr.: nelegalna odlagališča, količine ločeno zbranih odpadkov, odpadek je tudi izkopana zemljina...)

11. ALTERNATIVA ni enako VARIANTA V OP alternativ, ki bi jih podal izdelovalec OP, do sedaj še nismo zasledili!? PRIMER: Ker pripravljavec plana ni izdelal variant, alternativ nismo obravnavali.....? (Alternativne rešitve so lahko npr. optimizacije (izboljšave) posamezne ali več variant, ki so bile tekom priprave okoljskega poročila ugotovljene in so predstavljene pri posameznih segmentih okolja)

12. KAZALCI STANJA OKOLJA Izbrati je potrebno ustrezne kazalce okolja, s katerimi se lahko opiše obstoječe stanje okolja, ovrednoti (kvalitativno in kvantitativno) predvideno stanje okolja, ter se spremlja stanje okolja. V kolikor je izbranih več kazalcev, pričakujemo, da bodo obravnavani vsi kazalci. Nekateri naročniki (predvsem za DPN) pa že predlagajo svoje kazalce. PRIMER: obstoječe stanje je opisano z enim kazalcem (št. virov EMS na območju občine), vrednotenje je narejeno drugim kazalcem (št. objektov v varovanih pasovih virov EMS) in spremljanje stanja okolja s tretjim kazalcem (prve meritve EMS).

13. OBSTOJEČESTANJE je potrebno opisati z izbranimi kazalci na območju plana, če je potrebno lahko tudi za širše območje. Na osnovi obstoječega stanja se lahko ugotovijo (ne)pomembni vplivi. V to poglavje tudi ne sodi navedba zakonodaje in definicije (kaj je hrup, EMS, SO…) PRIMER: Svetlobno onesnaženje je ….. (in navaja uredbo, definicijo …brez podatkov za obstoječo porabo).....? (pri OPN je potrebno navesti le porabo elektrike vseh svetilk, ki so v občini vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na prebivalca (44,5 kWh) in ugotovit ali je ta ciljna vrednost že presežena)

14. VREDNOTENJE IZBRANIH KAZALCEV za posamezni segment okolja je potrebno tako kvalitativno kot kvantitativno vrednotenje gibanja kazalcev in sicer stanje okolja brez in z planom. Ocena ne sme biti subjektivna ampak predvsem računska v skrajnem primeru empirična (izkustvena). V metodologiji vrednotenja je zato potrebno natančno navesti, kaj pomeni sprememba kazalca pri oceni (A, B,…D). Tudi če smo si pri posameznem segmentu okolja izbrali več kazalcev, je potrebno metodologijo vrednotenja navesti za vsak izbran kazalec ločeno.

15. VREDNOTENJE IZBRANIH KAZALCEV PRIMER 1: smer (povečanje, pomanjšanje) gibanja kazalca (puščica gor, dol) je lahko zavajajoča (npr. za vode je povečanje št. priključkov na ČN pozitivno, medtem ko je povečanje koncentracij onesnaževal v odpadni vodi negativno). Hkrati je lahko povečanje npr. za 1% ali 1 X nebistveno medtem ko je povečanje npr. za 50 % ali 50 X pa uničujoča sprememba. PRIMER 2: kakovost zraka ali podnebne spremembe se ne dajo vrednotiti z istim kazalcem PM 10 (prašni delci). PRIMER 3: Prav tako npr. pri hrupu kazalca št. preobremenjenih prebivalcev ali št. preobremenjenih stavb z varovanimi prostori ne pomeni nujno iste ocene, saj je npr. pri izvedbi pasivne zvočne zaščite ob novi cesti preobremenjenih večje št. stavb kot pred posegom, medtem ko je št. preobremenjenih prebivalcev lahko nič ali pa manj kot pred posegom.

16. OMILITVENI UKREPI V kolikor se v OP ugotovi, da poseg ni dopusten, se navede tiste omilitvene ukrepe, s katerimi vpliv omilimo do te mere, da je za okolje sprejemljiv – ocena C. Če plan že vsebuje omilitvene ukrepe, jih v tem poglavju OP ni potrebno ponovno navajati – ocena B. (potrebno pa jih je navesti v opisu plana. PRIMER 1: Za preprečevanje onesnaženje zraka je potrebno vlaženje transportnih poti.......? PRIMER 2: Onesnažene krpe je potrebno skladiščiti v zaprtih posodah...? (Ta omilitvena ukrepa nimata zveze z OPN ali OPPN).

17. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA navesti je potrebno kdo in kako mora (država ali občina-pripravljavec plana, ne pa posamezni investitor) spremljati stanje okolja s prej izbranimi kazalci. Tako imenovani »monitoring« ne sme biti vezan na obratovalni monitoring virov onesnaževanja (prve meritve in monitoring emisij oz. imisij virov onesnaževanja) ampak na spremljanje stanja okolja zaradi izvajanja plana (državni monitoring, občina). Pri svetlobnem onesnaženju pa je za “monitoring” tudi natančno naveden kazalec v uredbi o SO. Npr. zrak, površinske in podzemne vode se spremlja z državnim monitoringom. Občina pa spremlja npr. št. konfliktnih območij, (SS – IP), št.priključkov (na daljinsko ogrevanje, plin, kanalizacijsko omrežje), PLDP na občinskih cestah, št. ločeno zbranih odpadkov, ali nelegalnih odlagališč, št. IPPC zavezancev na območju občine… ipd.

18. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA PRIMER 1: Investitor je dolžan opraviti prve meritve hrupa in če ugotovi, da so mejne vrednosti presežene izvesti protihrupne ukrepe…?? (to ni stvar občine ampak povzročitelja hrupa, ki je z zakonodajo zavezan za take meritve) PRIMER 2: Prekomerni onesnaževalec mora na dve leti meriti emisije v zrak…?? (ne sme obratovati če prekomerno onesnažuje okolje)

19. ZAKLJUČEK Pred začetkom izdelave OP je zelo pomembno vsebinjenje, kjer se opredelimo do POMEMBNIH vplivov. Nepomembnih ni potrebno obravnavati, kar pa je potrebno argumentirati (dokazati, zakaj so nepomembni, če npr. nimamo podatkov vpliv še ni nujno nepomemben). Izbrati je potrebno tiste kazalce (vsaj enega) stanja okolja, s katerimi se lahko opiše obstoječe stanje, ovrednoti predvideno stanje in spremlja stanje okolja v času izvajanja plana. Težiti k čim krajšim poročilom, ki pa morajo imeti strokovno težo. Posamezne segmente okolja naj obdeluje strokovnjak za to področje!