GEOMETRIJSKA OPTIKA

1. GEOMETRIJSKA OPTIKA

2. 1. Drobno svetilo postavimo pred okroglo odprtino v kartonu in opazujemo svetlo, okroglo liso, ki nastane na zaslonu (glej risbo). Kaj se zgodi, ko svetilo približamo odprtini? • lisa na zaslonu se poveča • lisa na zaslonu se zmanjša • lisa na zaslonu je enako velika in bolj svetla kot prej • lisa na zaslonu je enako velika in manj svetla kot prej

3. 2. Med točkasto svetilo in zaslon postavimo roko tako, da je razdalja od roke do zaslona 2x večja od razdalje med svetilom in roko . Dimenzije roke so v primerjavi z dimenzijami njene sence na zaslonu v razmerju • 1 : 2 • 1 : 3 • 1 : 4 • 1 : 9

4. 3. Kateri pojav opisuje Snellov zakon? • odboj • lom • Huygensovo načelo • disperzijo • interferenco

5. 4. Z izrazom disperzija opišemo pojav, pri katerem • pride do totalnega odboja • nastane virtualna slika z razpršilno lečo • je lomni kvocient odvisen od valovne dolžine svetlobe • pride do uklona na robu leče ali odprtine

6. 5. Iz katerega od označenih mest na črti lahko opazovalec vidi sliko predmeta v zrcalu (glej sliko)? • Le iz B • Le iz C • Iz B in C • Iz B, C in D • Iz vseh mest

7. 6. Če se pogledamo v žlico, kot kaže risba, vidimo sliko svojega obraza, ki je • lahko obrnjena ali pokončna • vedno obrnjena in realna • vedno pokončna in realna • vedno obrnjena in navidezna • vedno pokončna in navidezna

8. 7. V katerem primeru dobimo s konkavnim zrcalom realno sliko predmeta? • Če predmet postavimo med gorišče in zrcalo. • Vedno, ne glede na oddaljenost predmeta od zrcala. • Samo, če je predmet oddaljen od zrcala za več, kakor je goriščna razdalja zrcala. • Nikoli.

9. 8. Zbiralna leča iz kvarčnega stekla z lomnim kvocientom n=1,46 ima v zraku goriščno razdaljo 40 cm. Kolikšna je goriščna razdalja iste leče, če jo potopimo v glicerin, ki ima enak lomni kvocient kot kvarčno steklo? • 40 cm • Neskončno velika • Nič • 58 cm • 27 cm

10. 9. Opazovalec v točki O je pred ogledalom in opazuje sliko majhne svetilke S v zrcalu. V kateri od označenih točk vidi opazovalec sliko svetila? • v točki 1 • v točki 2 • v točki 3 • v točki 4

11. 10. Opazovalec opazuje ribo, ki plava v vodi naravnost pod njim, kot kaže slika. Katera trditev je pravilna? • Opazovalec vidi ribo tam, kjer je v resnici. • Opazovalcu se zdi, da je riba globlje kot je v resnici. • Opazovalcu se zdi, da je riba bližje gladini kot je v resnici.

12. 11. Katera izjava o zbiralni leči je napačna? • Žarek, ki pade na lečo skozi njeno gorišče, se lomi tako, da na drugi strani leče potuje vzporedno z optično osjo. • Žarki, ki gredo skozi gorišče pred lečo, se lomijo tako, da potujejo skozi gorišče za lečo. • Žarek, ki pade na lečo vzporedno z optično osjo, se lomi tako, da poteka skozi gorišče leče. • Žarek, ki potuje vzdolž optične osi leče, se ne lomi.

13. 12. Z zbiralno lečo projiciramo sliko predmeta na zaslon. Kaj opazimo na zaslonu, če prekrijemo zgornjo polovico leče s črnim papirjem? • spodnja polovica slike na zaslonu izgine • zgornja polovica slike na zaslonu izgine • celotna slika na zaslonu izgine • vidna je celotna slika predmeta, le da je manj ostra kot prej

14. 13. Ozek snop svetlobe pada pravokotno na gladino nagnjenega akvarija, kot kaže slika. Akvarij je nagnjen za kot 150 proti vodoravnici. V akvariju je voda. Kje glede na točko P zadene svetlobni snop mizo pod akvarijem? • levo od P • desno od P • v točki P • nikjer, ker pride do popolnega odboja na dnu akvarija