Srednja šola Črnomelj Gordana Popovič Lozar, prof. 1. julij 2010

1. OBRAVNAVA IZBIRNE ŠIRŠE TEME OD PRVIH UMETNIKOV DO PRVIH ZNANSTVENIKOV S POMOČJO ZGODOVINSKIH VIROV Srednja šola Črnomelj Gordana Popovič Lozar, prof. 1. julij 2010 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. NAČRTOVANJE Ključni in splošni zgodovinski koncepti: znanost; vzroki/posledice, dejstva/mnenja, podobnosti/razlike, spremembe/kontinuiteta; kronologija, dokazi iz zg. virov, interpretacija, multiperspektivizem.

3. Operativni procesni cilji oz. pričakovani dosežki/rezultati: • analizirajobesedila in iz vsebine virov razberejo različne predstave grških znanstvenikov o obliki Zemlje (plošča, valj, krogla); • primerjajopisne vire glede na podobnosti in razlike ter sklepajo, kako so v izbranih besedilih dokazani posamezni pogledi; • utemeljijo vzroke za različna stališča filozofov oz. astronomov (Tales, Anaksimen, Anaksagora; Anaksimander; Parmenid, Aristotel, Ptolomej; Hawking); • glede na prepričljivost argumentov presodijo vrednost posameznih znanstvenih teorij za razvoj astronomije in filozofije; • pojasnijo,kako so zgodovinske danosti v grških polisih vplivale na nove zamisli filozofov o Zemlji; • prevzamejo identiteto in perspektivo izbranega znanstvenika in se skozi pisanje in predstavitev dnevnikavživijo v njegovo vedenje in razmišljanje; • argumentirajo trditev Skozi očala grških filozofov je bila Zemlja videti drugače kot danes; ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- • z umeščanjem znanstvenikov v ustrezen časovni in prostorski okvir razvijejo sposobnost časovnih in prostorskih predstav; • ob delu z multiperspektivnimi viri razvijejospretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov ter presodijonjihovo uporabno vrednost; • ob argumentiranju ključne trditve oblikujejo svoje zaključke in mnenja o različnih pogledih in razvoju astronomije v starem veku; • ob reševanju nalog in pisanju dnevnika razvijejo sposobnost različne komunikacije; • ob delu v dvojicah v okviru timskega pouka razvijejo socialne spretnosti; ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- • s populariziranjem antične astronomije in filozofije skozi pisanje znanstvenikovega dnevnika razvijejo odgovoren in pozitiven odnos do ohranjanja kulturne dediščine stare Grčije.

4. IZVEDBA – DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI UČITELJA Uvodni del: učiteljica vodi pogovor o raziskovanju vesolja in napoveučni cilj s postavitvijo trditve Skozi očala grških filozofov je bila Zemlja videti drugače kot danes. Glavni del: nekaj četrtošolcev z učiteljico filozofije predstavi razmišljanja jonskih naravoslovcev. Učiteljica zg. razdeli učne liste. Skupaj z učiteljico filozofije spremljata delo dvojic, razlagata nerazumevanja in preverjata. Učiteljici spodbujata dijake pri pisanju dnevnikov v vlogi znanstvenikov – filozofov, komentirata predstavitve. Zaključek: učiteljica zgodovine (skupaj z dijaki) povzame bistvo učne snovi, zastavi ključno trditev in komentira odgovore. DEJAVNOSTI DIJAKOV Uvodni del: dijaki izhajajoiz informacij iz medijev in predznanja ter se opredelijodo ključne trditve. Glavni del:poslušajo in prejmejo povzetek s pojasnitvijo ozadja filozofskh razmišljanj o nastanku sveta. V dvojicah analizirajo večperspektivne zg. vire z različnimi pogledi znanstvenikov na obliko Zemlje in rešujejonaloge na delovnih listih. Vživljajo sev vlogo filozofa, ki je pravkar prišel do pomembne zamisli. V dnevniku opisujejo, utemeljujejo pomen odkritja, ga predstavijo. Ostali presojajo prepričljivost argumentov. Zaključek: sočasno rešujejo naloge za poudarjanje bistva in večperspektiv. pogleda. Argumentirajo glavno trditev. (2 učni uri)

5. Vir 1: Tales »5) Nekateri so ugibali, da leži zemlja na vodi. To je najstarejši nauk, ki smo ga sprejeli,zastopal pa ga je baje Tales iz Mileta, ker je menil, da je zemlja plovna in da ostane napovršju vode kakor les ali kaj podobnega. / …/” (Vir: A. Sovre. Predsokratiki. Ljubljana: Slovenska matica, 1988. Str. 32.) PRIMERI PISNIH VIROV • Talesov, Anaksimenov in Anaksagorin pogled na obliko Zemlje: Zemlja je ravna plošča Vprašanja! II. Anaksimandrov pogled na obliko Zemlje: Zemlja je podobna valju Vprašanja! Vir 4: Anaksimander »/ …/ Prva misel, kako utegne biti ukrivljeno, izvira od Anaksimandra. Učil je, da je Zemlja ukrivljena proti severu in proti jugu, a da je ravna proti vzhodu in zahodu, tako da je bolj podobna valju. S to domnevo je lahko razlagal različno sliko zvezd na nebu v Grčiji in v Egiptu, ki izvira od razlike v zemljepisni širini. Hkrati pa je ohranil stari mitološki nauk, da leži področje smrti daleč na zahodu.« (Vir: F. Hoyle. Astronomija. Ljubljana: MK, 1971. Str. 83.)

6. III. Parmenidov, Aristotelov in Ptolemejev pogled na obliko Zemlje: Zemlja kot krogla Vprašanja! IV. Hawking in sodobni pogledi na Zemljo in vesolje Vprašanja! Vir 8: Ptolemej »/ …/Možnost, ugotoviti zemljepisno dolžino, je uporabil Ptolemej za nov dokaz, da je Zemlja okrogla. Dodal pa mu je še enega. Kadar se z odprtega morja bližamo hriboviti obali, zagledamo najprej vrhove hribov in šele potem njihova pobočja. / …/” (Vir: M. Milanković. Zgodovina astronomije: od njenih začetkov do leta 1727. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1951. Str. 60.) Vir 10: »/ …/ Živimo v svetu, ki nas bega z nešteto ugankami. Radi bi našli smisel v stvareh, ki nas obdajajo, in si odgovorili na vprašanja: Kakšna je narava vesolja? Od kod prihaja? Kakšno je naše mesto v njem? Zakaj je takšno, kot je? V poskusih, da bi našli odgovore na ta vprašanja, si izdelamo določeno sliko sveta. To je lahko neskončen stolp iz želv, ki podpira ravno Zemljo, ali pa teorija superstrun. Obe sta teoriji vesolja, čeprav je zadnja veliko bolj matematična in natančnejša od prve. Obema manjkajo opazovalni dokazi: nihče še nikdar ni videl velikanske želve z Zemljo na hrbtu, pa tudi superstrune ne. Vendar pa teorija želv ni preveč uspešna, saj nakazuje, da je mogoče pasti čez rob Zemlje. To se ne ujema z izkušnjami, razen če je v tem razlog, da ljudje izginjajo v Bermudskem trikotniku!« (Vir: S. Hawking, L. Mlodinow. Krajša zgod. časa. Tržič: Učila International, 2007. Str. 3, 140.)

7. Rešita nalogo za globlje razumevanje večperspektivnega pogleda na obliko Zemlje. Napišita krajši FILOZOFOV DNEVNIK: vživita se v vlogo enega izmed obravnavanih znanstvenikov - filozofov, ki je pravkar prišel do pomembnega odkritja. V dnevniku opišita njegovo odkritje, utemeljitve, prepričajta nas o uporabni vrednosti in pripravita predstavitev tako, da eden izmed vaju prevzame identiteto in perspektivo znanstvenika - filozofa. Sočasno rešujete skupne naloge, ki se nanašajo na poudarjanje glavnih zamisli in bistva učne snovi ter boljšega razumevanja VEČPERSPEKTIVNEGA POGLEDA. Vprašanja: 1. Naštej različne znanstvenike, ki so se ukvarjali s teorijami o obliki Zemlje. 2. V katerem času so delovali in kje? 3. Koliko in katere poglede na obliko Zemlje so poznali antični Grki? 4. Primerjaj posamezna besedila ter sklepaj, kako so v besedilih prikazani in dokazani posamezni pogledi na obliko Zemlje; 5. Utemelji vzroke, ki so vplivali na nastanek različnih pogledov do oblike Zemlje. 6. Kateri znanstveniki so po tvojem mnenju najbolj prepričljivo dokazali svojo teorijo o obliki Zemlje in vplivali na razvoj astronomije? 7. Kako so zgodovinske danosti v grških polisih vplivale na nove zamisli filozofov o Zemlji? Ključna trditev v razmislek Z argumenti potrdi ali ovrzi trditev: SKOZI OČALA GRŠKIH FILOZOFOV JE BILA ZEMLJA VIDETI DRUGAČE KOT DANES.

8. UČITELJ Kaj mi je pri obravnavi različnih pogledov na obliko Zemlje oz. grške astronomije in filozofije uspelo? Večja motiviranost, aktivnostdijakov, preseganje določenih predsodkov. Kaj moram izboljšati? Časovno organizacijo, racionalizirati načrtovanje, izvedbo razširiti na 3 učne ure. Ali zaradi dela z večperspektivnimi viri in timskega pouka s filozofijo kvalitetneje uresničujem učne cilje? Utemeljitev. Tudi kompleksnejši cilji so dosegljivejši (razvidno iz rezultatov pisanja dnevnika, pisnega ocenjevanja znanja) zaradi raziskovalnega pristopa, vživljanja v zgod., soočanja z drugačnimi pogledi, celovite obravnave. Kako izdelati učinkovite kriterije za preverjanje in ocenjevanje znanja? DIJAKI Kaj mi je bilo pri obravnavi različnih pogledov na obliko Zemlje oz. grške astronomije in filozofije všeč? Pisanje dnevnika in vživljanje v vlogo, timski pouk, učenje iz virov, bilo je zabavno in hkrati poučno, sodelovanje s sošolko, raznolika ura, zanimiva vsebina virov, ki ni zgolj zgodovinska. S čim nisem zadovoljen in kako bi to izboljšal? Potreboval biveč časa za predstavitev znanstvenikovega odkritja, saj semmoral veliko razmišljati. Ali zaradi dela z večperspektivnimi viri in timskega pouka s filozofijo bolje razumem različne poglede grških filoz. na obliko Zemlje? Utemeljitev. Da, saj smo vire po tem, ko so nam četrtošolci pojasnili ozadje, samostojno razčlenjevali in primerjali različne poglede. REFLEKSIJA

9. HOLISTIČNI OPISNI KRITERIJI ZAPREVERJANJE IN OCENJEVANJE DELA ZZGODOVINSKIMI VIRI (izbor) • PODROČJA: PRIMERJANJE, sklepanje, utemeljevanje, presoja pristnosti • KRITERIJI za primerjanje: temeljitost, ustreznost, samostojnost • OPISNIKI S KRITERIJI ZA VREDNOTENJE primerjanja na štiristopenjski ocenjevalni lestvici: • Odlično: • Izredno temeljito, ustrezno in samostojnoprimerja podobnosti in razlike med dvema ali več zgodovinskimi viri. • Prav dobro • Temeljito in ustreznoprimerja podobnosti in razlike med dvema ali več zg. viri, nekoliko ga usmerja učitelj. • Dobro • Ustrezno primerja podobnosti in razlike med dvema ali več zg. viri, usmerja ga učitelj. • Zadostno • Pomanjkljivo ali celo napačnoprimerja podobnosti in razlike med dvema ali več zg. viri, potrebuje izdatno učiteljevo pomoč.