ZAKAJ STOLP V PISI STOJI POŠEVNO

1. ZAKAJ STOLP V PISI STOJI POŠEVNO Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor Maja Lorger Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

5. Mentorica: Edita Husein, prof. ZGODOVINA Dijaki: Mihaela Ekart, Sanela German, Petra Kokol, Tamara Gajzer, Anja Roškar

6. ZGODOVINA PISE ŽIVLJENJE GALILEA ZGODOVINA ITALIJE

7. ZGODOVINA FERRARE RENESANČNA MODA ZGODOVINA LUCCE

8. MEHANIKA Mentorica: Maja Lorger, univ. dipl. inž. grad. Dijaki: Rok Tomše, Matthias Ledinek, Dejvid Črešnar, Mitja Topler, Aljaž Zemljič, Jan Postružnik, Nejc Duh, Jurij Škerget, Žiga Polanec, Blaž Kolar, Tadej Junger, Mitja Črnčec,Simon Wltavsky, Danijel Stevanović, Li Labaš, Dominik Barat, Martin Rakovnik

9. ANKETA O STOLPU V PISI ANKETA Starost: ………….. Poklic: ……………………………………...... Spol: …………….. 1. Kaj prikazuje dana slika? _____________________________________________________________ 2. Ali veste kje je to? (napišite mesto in državo) _____________________________________________________________ 3. Kdaj je bil objekt zgrajen? (kdaj se je gradnja začela, kdaj končala) a) 1495 – 1669 b) 1173 – 1347 c) 1800 – 1974 d) 753. - 579(pr.n.št) 4. Koliko meri stolp v višino? a) 129,19 m b) 553,89 m c) 55,68 m d) 36,19 m 5. Kolikšno maso ima stolp? a) 145 ton b) 1450 ton c) 14500 ton d) 145000 ton 6. Koliko zvonov je na stolpu? a) 10 b) 13 c) 5 d) 7 7. Ali veste, zakaj se nagiba? Da Ne Če veste, na kratko navedite vzrok. _______________________________________________________

10. ZAKLJUČEK Iz navedenega lahko sklepamo, da so vse tri skupine (dijaki, študentje in mimoidoči) dokaj dobro vedele, da je poševni stolp v Pisi, niso pa vedeli, kdaj je bil zgrajen. Dokaj dobro (nekoliko več kot polovica) so tudi vedeli, koliko je stolp visok in kolikšna je njegova približna masa. Prav tako je nekaj več kot polovica (29 od 50) poznala število zvonov na stolpu. Zanimivo pa je, da je le 20 od 50 ljudi vedelo, zakaj se stolp nagiba. Torej lahko sklepamo, da se s tem vprašanjem nikoli niso ukvarjali, čeprav stolp poznajo (tudi dijaki naše šole in študentje gradbeništva!). Torej lahko zaključimo, da je še kako dobrodošlo, da smo se dijaki tehniške gimnazije lotili tega vprašanja in v projektnem delu skušali razložiti problematiko nagibanja stolpa. 7. vprašanje: Ali veste, zakaj se nagiba?

11. GRADNJA STOLPA • 1.faza • 1173-1178 • Stolp se je postopno nagibal že med njegovo gradnjo • Že med začetkom gradnje se je stolp rahlo nagnil proti severu. Dokaz za ta nagib je lahko viden po obliki stolpa samega. • 2.faza • 1272-1278 • Takrat se je stolp nagnil proti jugu, smer v katero je nagnjen še danes. • Nagib so želeli popraviti tako,da so na strani nagiba zgradili daljše stebre in zidove. • Posledica tega je bila, da se je stolp izoblikoval v nekakšno obliko banane.

12. 3.faza Osmo nadstropje je zgradil arhitekt Tommaso d'Andrea, ki je imelo ekstremni nagib Kasneje so poskušali arhitekti popraviti južni nagib, z namenom postaviti zvoniško komoro na sever in pri tem niso imeli sreče, saj se je stolp še bolj ugreznil pod lastno težo Vsa ta prizadevanja, združena s počasno gradnjo, so preprečila, da se stolp prevrne.

13. Osnovni podatki o stolpu Stolp je visok 55,86m na nižji, na višji strani pa je visok 56,70m. Debelina zidu v pritličju je 4,09m, na vrhu stolpa pa 2,48m. Njegova masa je ocenjena na 14 500 ton. Stolp ima 294 stopnic. Nagnjen je za 5,5°. To pomeni, da je vrh stolpa odklonjen za 4,5m od njegove predvidene točke, če bi bil vertikalen. Zunanji premer pritličja je 15,48m, notranji pa 7,37m. Temelji so 5,5m globoko. Na vrhu stolpa je 7 zvonov in vsak ima svoj ton.

14. STABILNOST POŠEVNEGA STOLPA Ms = Fg1 * b Mp = Fg2 * a Mp < Ms

15. Osnovni vzrok za nagibanje stolpa so slabo nosilna temeljna tla (sestavljena iz različnih plasti), kar povzroča neenakomerno posedanje stolpa. Tla pod stolpom so iz treh različnih plasti, plast A je debela okoli 10 metrov in sestavljena iz mehkih muljastih nanosov. Plast B, ki sega do globine 40 metrov, sestavljajo zelo mehke morske gline. Plast C je peščenjak, ki sega v veliko globino. Gladina podtalnic v plasti A je med enim in dvema metroma globine. Mnoge zemeljske vrtine okrog stolpa in celo pod njim kažejo, da je površina plasti B skledaste oblike zaradi teže stolpa nad njo. Iz tega lahko zaključimo, da je povprečno ugrezanje stolpa 2,5 do 3 m, kar kaže, kako zelo stisljiva so tla pod njim.

16. Časovni potek nagibanja

17. S pomočjo paličja bi premikali stolp v spodnjem delu Stolp z dvojčkom, v katerem bi bil hotel

18. Konstrukcija, ki bi potiskala stolp proti navpični legi Pod stolp bi vstavili nosilno kad z jeklenimi cevmi

19. Komisija sprejme ukrepe: 1. Najprej so narisali natančen načrt zgradbe in izvedli meritve napetosti 2. 1990 so spodnja 3 nadstropja obdali s steznikom iz jeklenih pletenic in na severni strani protiuteži iz svinca

20. 3. 1995 betoniranje dodatnega betonskega obroča, sidranje 50 m globoko v temeljna tla.

21. 4. 1999-2000 Ekstrahiranje-odstranjevanje peščene podlage na severni strani pod temelji

22. Cevi za odstranjevanje peščenih sedimentov pod stolpom Prikaz namestitve začasnih varovalnih kablov Rezultat: junija 2000 premik vrha stolpa za 16 cm, junija 2001 so stolp spravili v položaj, kot je bil leta 1838.Novembra 2001 po 11 letih stolp spet odprt za javnost. Varen še 200 let.

23. Maketa

24. Naša maketa

25. Galileo Galilei in njegovi poskusi s stolpa v Pisi Italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar1564, Pisa, Italijs, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah.

26. Poskus Napravil je nazoren poskus, pri katerem je s poševnega stolpa v Pisi hkrati vrgel dve kamniti krogli; prva je imela maso 10 funtov, druga pa 1 funt. Poskus je pokazal, da ima Galilei prav, temelji Aristotlove mehanike pa so bili omajani. Aristotel je namreč trdil, da težja telesa padajo hitreje kot lažja, medtem ko je Galileo ugotovil, da telesa z različno maso, ki jih spustimo z enake višine, padejo na tla istočasno z isto hitrostjo.

27. GRADBENIŠTVO Mentorica: mag. Dunja Počivalšek, univ. dipl. inž. arh. Dijaki: Aljaž Sternad, David Kidrič, Patrik Glavica, Marko Miljančić, Jagoš Babovič, Marko Cokoja, Brin Rebolj, Eva Pušaver, Sabrina Buzadžić, Matej Cof, Kaja Mlinarič

28. ROMANSKA ARHITEKTURA Katedrala Stolp

29. Krstilnica

30. GOTSKA ARHITEKTURA Pokopališče svetih v Pisi (Camposanto) Katedrala v Ferrari

31. RENESANČNA ARHITEKTURA Lucca za obzidjem Pogled na del obzidja v Ferrari Detajl obzidja v Ferrari Detajl obzidja v Lucci

32. OPISNA GEOMETRIJA Mentorica: Vlasta Groman, univ. dipl. inž. grad Dijaki: Nina Fekonja, Janez Lipnik, Nejc Roškar, Anton Megla, Karmen Potočnik, Mitja Mesarič, Anže Hazl, Iztok Pišek, Matija Jurše, Ratko Škrbić, Jure Kralj, Gregor Turnšek

33. Izris jedra stolpa z orodjem Revolve

34. Oblikovanje stebra baze z orodji vrstice Modeling

35. Razvrstitev okrasnih detajlov in lokov med stebri baze stolpa

36. Nagib stolpa za 5,50 od vertikale z orodjem Rotate

37. Nastop časovnega roka; naslednje etaže in zvoniksledijo…

38. FOTO ALBUM Avtorji fotografij: Aljaž Zemljič, Rok Tomše, Jan Postružnik, Nejc Duh, Tamara Gajzer

39. NAMESTO ZAKLJUČKA

40. Odziv dijakov in staršev-rezultati ankete po javni predstavitvi Starši so bili več kot navdušeni nad projektom (želijo si več takih projektov). Dijaki so večinoma tudi zelo zadovoljni z izvedbo projekta. Nekaterim (redkim) pa se je zdelo delo prenaporno.