DEINSTITUCIONALIZACIJA ZDRAVSTVENI VIDIK

1. DEINSTITUCIONALIZACIJAZDRAVSTVENI VIDIK Izr.prof. dr. Vesna Švab

2. Vsebina • Definicije • Službe za duševno zdravje na primarni ravni • Skupnostne psihiatrične delovne skupine v Sloveniji • Problemi obravnave ljudi z duševnimi motnjami

3. Mednarodne smernice in EU glede organizacije služb za duševno zdravje predlagajo vladam, da organizirajo psihiatrične službe skupnostno, kar pomeni, da naj na definiranih regionalnih območjih povežejo obstoječe oblike pomoči v okviru zdravstvenih, socialnih in nevladnih služb. V to organizacijo naj bodo čim bolj neposredno vključeni tudi pacienti in njihovi svojci ki naj sodelujejo pri načrtovanju, ustanavljanju in pri nadzoru nad njihovim delovanjem. World Health Organization. Mental health: facing the challenges,building solutions: report from the WHO European Ministerial Conference. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2005 WHO/WONCA. Integrating mental health into primary care: A global perspective. Geneva 2008

4. SKUPNOSTNA OBRAVNAVA • je organizacija služb za duševno zdravje, • kizagotavlja učinkovito obravnavo oseb z duševnimi motnjami(zdravstveno in socialno varstvo, delovno usposabljanje, zaposlovanje, izobraževanje, nastanitev s podporo in druge rehabilitacijske storitve predvsem osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami) • zaopredeljeno skupino prebivalstva • v skladu z njihovimi potrebami. • Vključujezdravstvene, socialne in druge službe, zdravljenje, rehabilitacijo ter formalne in neformalne mreže pomoči. • Skupnostnaobravnava je torej organizacija mreže interdisciplinarnih služb, ki zagotavljajo zdravstveno in socialno varstvo, delovno usposabljanje, zaposlovanje, izobraževanje, nastanitev s podporo in druge rehabilitacijske storitve predvsem osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, ki tako pomoč najbolj potrebujejo. Izvajajo jo javne službe socialnega in zdravstvenega varstva, zaposlovanja in izobraževanja. • LOKALNA ORGANIZACIJA.

5. ORGANIZACIJA NA OSNOVNI RAVNI ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA VARSTVA

6. Monthly Prevalence Estimates of Illness in the Community Adult population at risk 1000 Adults reporting one or more illnesses or injuries per month 750 Adults consulting a physician one or more times per month 9 adult patients admitted to a hospital per month 5 adult patients referred to another physician per month 250 1 adult patient referred to a university medical center per month Source: White et al, N Engl J Med 1961; 265: 885-92.

8. RAZLOGI ZA INTEGRACIJO SKRBI NA OSNOVNO RAVEN IN DEINSTITUCIONALIZACIJO • Veliko breme duševnih motenj • Prepletenost telesnih bolezni in duševnih motenj • Vrzel kar se tiče zdravljenja je ogromna • Osnovna raven skrbi izboljša dostopnost • Osnovna raven izboljša upoštevanje človekovih pravic • Osnovna raven skrbi je dostopnejša in cenovno bolj učinkovita • In ima dobre izide glede zdravja Starfield B, Shi L. Policy relevant determinants of health: an international perspective. Health Policy 2002; 60(3):201-218.

9. PREDNOSTI OBRAVNAVE NA OSNOVNI RAVNI • Skrb za duševno zdravje na osnovni ravni zdravstvenega in socialnega varstva promovira spoštovanje človekovih pravic • Je učinkovito • In večinoma bolj pravočasno • Omogoča vrnitev v domače okolje • Na delo • V socialno mrežo • Pacienti so z njim bolj zadovoljni Starfield B, Shi L. Policy relevant determinants of health: an international perspective. Health Policy 2002; 60(3):201-218.

10. POVZETEK • DRŽAVE Z DOBRO RAZVITO PRIMARNO RAVNIJO OSKRBE: • Imajo manjše celotne stroške • in na splošno bolj zdravo populacijo • Dostopnost osnovne ravni zmanjša posledice neenakosti

11. SKUPNOSTNA OSKRBA NA LOKALNI RAVNI RS: psihiatrični timi v skupnosti (CMHT)

12. POVEZATI NA LOKALNEM NIVOJU • Osnovno zdravstveno varstvo • zdravniki • medicinske sestre v splošnih ambulantah in dispanzerjih za mlade • patronažne medicinske sestre • reševalci • Psihiatrične službe • Nevladne organizacije • Centre za socialno delo

13. VRSTE SKUPNOSTNIH PSIHIATRIČNIH DELOVNIH SKUPIN • Lokalni skupnostni timi (CMHT) • Timi za intenzivno obravnavo (ACT) • Timi za zdravljenje na domu (home treatment) • Timi za delo z družinami in z otroki • Forenzični timi • Timi za gerontopsihiatrično populacijo • Timi za zgodnje odkrivanje in preprečevanje (earlyintervention, earlypsyhosis) http://www.rcpsych.ac.uk/expertadvice/treatments/communityteams.aspx

14. LOKALNI SKUPNOSTNI TIMI • so temeljna celica za razvoj skupnostnih psihiatričnih služb • psihiater, psiholog, socialni delavec, medicinske sestre in delovni terapevti. • delujejo na področjih z 50 000 do 100 000 prebivalcev in odgovarjajo na potrebe po zdravljenju pacientov s kroničnimi duševnimi motnjami in na potrebe drugih posameznikov, ki imajo hude duševne motnje in potrebujejo takojšnjo psihiatrično oskrbo. • na način spremljanja in zdravljenja na njihovem domu, hkrati pa obvladujejo tudi krizne situacije in asistirajo osnovnemu zdravstvenemu varstvu pri njihovem delu z ogroženimi pacienti. Thornicroft G& Tansella M. Components of modernmental health service:a pragmatic balance of community and hospital care Overview of systematic evidence. British Journal of Psychiatry 2 0 0 4; 1 8 5: 2 8 3-290

15. Pregled RCT (randomiziranih raziskav) glede skupnostne obravnave na osnovni ravni zdravstvenega varstva kaže, da so te službe uspešne pri zmanjševanju sprejemov v bolnišnice, da izboljšajo zadovoljnost pacientov. izboljšamo zadovoljnost pacientov znižamo stroške hospitalnih psihiatričnih obravnav in dolgoročno zmanjšamo število sprejemov oseb z psihiatričnimi duševnimi motnjami v zavode in zmanjšam pogostost samomora Semrau M, Barley EA, Law A & Thornicroft G. Lessons learned in developing community mental health care in Europe. World Psychiatry 2011;10:217-225 While D, HarrietBickley H, Roscoe A, Windfuhr K, Rahman S, Shaw J, Appleby L, Kapur N. Implementation of mentalhealthservicerecommendations in England and Wales and suiciderates, 1997–2006: a cross-sectional and before-and-afterobservationalstudy. The Lancet 2012; 379( 9820): 1005-12

16. OBRAVNAVA Skupnostni tim (psihiater, psiholog, DMS, del ter., soc.del.) poišče paciente, ki potrebujejo pomoč in zdravljenje Oceni potrebe Pripravi zdravstveni del načrta Se poveže z drugimi izvajalci Izvaja načrt: spremljanje na domu ali napotitev

17. POTEK DOGOVARJANJ Z MZ • Posvetovalno telo oblikovano 2011 • Akcijski plan pripravljen in sprejet v začetku 2012 • Protokol pripravljen v februarju 2012 • Financiran z ZZZS v septembru 2013 • Vmes poskusi blokade projekta s strani PB • Ustanovljeni le 4 timi: širjenje ni načrtovano.

18. AKCIJSKI PLAN SKUPNOSTNE PSIHIATRIJE • Psihiatrični timi za spremljanje in preventivo najprej v najbolj deprivirane regije • Pokriti celo Slovenijo do 2015 • Določene sestave delovnih skupin • Določen način ocenjevanja potreb in stanja • Izobraževanje izvedeno • Izvajanje preventive samomora v povezavi s drugimi skupnsotnimi službami • Določena sredstva • Vključenih 191 pacientov v 4 regijah

19. PROBLEM 1: DOSTOP

20. MENTAL HEALTH INDICATORS GDP SUICIDE

22. Področja s slabimi kazalci duševnega zdravja (samomor) so področja z najslabšo dostopnostjo psihiatričnih služb

23. Problem2 : organizacija

24. Probklem 1: bolnišnična organizacija Hierarhična, pomanjkanje timskega dela ,paralelna organizacija

25. ACT TIMI • Skep zdravstvenega sveta 2008: spremljajo najtežje odpuščene paciente • Bistveno zmanjšali hospitalizacije pri pacientih, ki so jih spremljali • Težave: Idrija - sporadično spremlja paciente v celi zahodni Sloveniji, brez ocene potreb, slabo sodelovanje z drugimi službami v skupnosti, visoki stroški • Pomanjkljivo izobraženo osebje na področju pravic

27. Problem 3: Fragmentacija oskrbe

28. ZA PACIENTE S KRONIČNIMI IN HUDIMI DUŠEVNIMI MOTNJAMI • ACT timi • Lokalni skupnostni timi • Koordinatorji obravnave na CSD • NVO • Nadzorovana obravnava • Socialni zavodi z različnimi projekti

29. PROBLEM 3: STIGMA

30. Ni ocene potreb Ni ocene stanja Ni usklajene in z dokazi podprte preventive Načrtovanje v ozkih priviligiranih skupinah Pomanjkanje in zmanjševanje sredstev za rehabilitacijo Ni direktne vkljujčitve pacientov in svojcev v organizacijo služb Ne upošteva se zahtev civilne družbe Od NVO se zahteva enotno mnenje Minimalna sredstva v osnovno raven kjer je največ potreb Maksimalna sredstva v institucionalne oblike, ki so tudi najbolj restriktivne Ni kontinuitete Ni sistematične pomoči in zdravljenja v odročnih predelih Izobraževanje poteka v bolnicah, kjer je diskriminacije največ, Huda diskriminacija obolelih in njihovih družin na vseh ravneh oskrbe

31. ODGOVORI (who, wonca, eu mhap)

32. EVROPSKI NAČRT ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 2013 • Izboljšati duševno zdravje populacije in zmanjšati breme duševnih motenj z preventivo in promocijo usmerjeno predvsem na občutljive skupine • Spoštovati ljudi z duševnimi motnjami in promovirati njihovo socialno vključitev ter omogočiti primerljive možnosti z drugimi, da dosežejo visoko kakovost življenja ter se boriti proti stigmi, diskriminaciji in socialni izolaciji; • Izboljšati dostop in omogočiti uporabo varnih, kompetentnih in učinkovitih služb v skupnosti. • Zaveza k deinstitucionalizaciji v skladu z CRPD.

33. Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da se ljudem z različnimi manjšimi zmožnostmi, tudi tistim, ki imajo duševne motnje, zagotovi obravnava čim bliže njihovega doma in da se preprečuje institucionalizacije. Konvencija o pravicah invalidov. 6.7.2012 iz spletne strani: http://www.dcdd.nl/reader/pdf/A3/CRPD-Slovenian.pdf

34. THE END I can not go on longer. I hearvoicesagain. I will not behospitalised this time. I am allalone. I have let everyonedown. I am sorry. Sometimes it is justtoohard to live.

35. Community care is a human right.BASEL DECLARATION ON COMMUNITY CARE Basel, Switzerland25th September 2011