1 / 26

Prepoznavanje kakovostnega leposlovja

Prepoznavanje kakovostnega leposlovja. Izr. prof. dr. Andrej Blatnik Filozofska fakulteta, Ljubljana Andrej.Blatnik2@guest.arnes.si www.andrejblatnik.com. Izhodiščna vprašanja. Zakaj? Kdo? Kako? Kdaj?. Kanon. Zakaj?. Koliko knjig?. Toliko knjig! (Gabriel Zaid, 2001).

lynn
Download Presentation

Prepoznavanje kakovostnega leposlovja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Prepoznavanje kakovostnega leposlovja Izr. prof. dr. Andrej Blatnik Filozofska fakulteta, Ljubljana Andrej.Blatnik2@guest.arnes.si www.andrejblatnik.com

  2. Izhodiščna vprašanja • Zakaj? • Kdo? • Kako? • Kdaj?

  3. Kanon Zakaj?

  4. Koliko knjig? • Toliko knjig! (Gabriel Zaid, 2001)

  5. Slovenski roman 1990 -  ?

  6. Število izdanih leposlovnih knjig na milijon prebivalcev v 1999 • # 1   Islandija: 1620   • # 2     Estonija: 786  • # 3     Danska: 633  • # 4     Norveška: 477  • # 5     Slovenija: 467 (v letu 2011 je toliko že izvirnih pesniških knjig in romanov ...) • # 6     Španija: 454  • # 7     Finska 415  • # 8     Velika Britanija: 377 • # 9     Češka: 360 • # 10   Švedska: 335  • # 15 Macao: 207 • # 19 Nemčija: 156 • # 20 Srbija: 152 • # 45 ZDA: 49 • Svetovno povprečje: 119

  7. Slovenija 1991 : 2011 • 1991 ca. 20 založb • 2011 na knjižnem sejmu ca. 120 založb • 1991 objavljenih ca. 2000 naslovov • 2010, 2011 ca. 6000 naslovov • 1991 prodanih ca. 6 milijonov knjig (ocena) • 2011 prodanih ca. 6 milijonov knjig (ocena) • Zlasti narašča izdajanje leposlovja. Zlasti padajo naklade leposlovja.

  8. Kanon Kdo?

  9. Izbira od začetka • Prve knjige (kodeksi)– prve izbire • Recepcija odvisna od oddajnika in od sprejemnika - Roman Ingarden, Literarna umetnina • Pisec preteklega časa pogrešallastno sobo – zdaj mu manjkajavna soba. • Enako velja za bralca – 6300 naslovov letno? • Pierre Bourdieu: Kulturni posredniki – kdo so? • NOVO PRI IZBIRI: • Včasih se je knjige izbiralo pred objavo ... • ... zdaj vse bolj po njej. • Sodoben založniški poslovni model: • “Knjižnice bodo kupile.”

  10. Kje smo? • Heisenbergov princip nedoločljivosti • Kje smo (v komunikacijskem krogu knjige, po Robertu Darntonu)? • Dvojna vloga v komunikacijskem krogu knjige (kulturna / tržna): • Omogočanje komunikacije med avtorjem in bralcem • Omogočanje uspešnosti knjige kot tržnega proizvoda (tržnost tudi v smislu javnega investiranja) – koliko katere vrste knjig v splošne knjižnice itd.? Različni cilji za izdajo knjige. Za tržno vlogo je cilj prodaja knjige, za kulturno branje in učinkovanje knjige.

  11. Iz-koristek • Tako prodaja kot branje imata različne pričakovane in dosežene izkoristke. • Dilema o izkupičku – povečevanje (recimo) pričakovanega 2% donosa povzroča spremembo poslovnih načel (André Schiffrin: Posel s knjigami) • Dilema o izkoristku branja: od razvedrilne dejavnosti do družbenega učinkovanja  zgodovina branja je zgodovina učinkovanja • Primer Luther: v protestantski reformaciji tiskarska tehnologija postane orodje propagande. Število izdanih knjig v Nemčiji je naraslo iz 150 leta 1518 na 990 šest let kasneje; štiri petine teh knjig je zagovarjalo reformacijo.

  12. Družbeno učinkovanje knjig • Biblija in verske knjige vseh vrst • Komunistični manifest in ideološke knjige • Upton Sinclair: Džungla (The Jungle, 1906) • Vzhodni samizdat • Igor Torkar: Deseti bratje; Branko Hofman: Noč do jutra • 57. številka Nove revije • Lojze Peterle, Katarina Kresal … Erik Brecelj … • Knjiga je idealen medij za manjše interesno povezane ciljne skupine! (nizka stopnja investicije, preprosta distribucija …) – Benedict Anderson: Namišljene skupnosti

  13. Kako?

  14. Kaj je dobro? • Vse več knjig, vse manj “monizma interpretacij”  ‘karkoli gre’? • Janko Kos: somernost estetske, spoznavne in etične funkcije literature • sporne so dandanes knjige, ki vzpostavljajo nove vrednostne sisteme ali ugovarjajo starim, estetsko je že kar vse sprejemljivo ... • Hans Robert Jauss: teorija estetske distance •  iz produkcijske v recepcijsko estetiko  odmik od obzorja pričakovanja  loči umetniško od trivialnega dela

  15. Asistence • Strokovna pomagala: Priročnik za branje kakovostne mladinske literature ... (potrebovali bi tovrsten priročnik za popularne žanre) • Strokovna mnenja: žirije in kritiki. (idealno so njihove sodbe zelo zanesljive, realno ne tako zelo) • Izmenjava mnenj s kvalificiranimi bralci: bralne skupine in spletni forum(i). • Osebno mnenje: stalno na preizkušnji, stalno v stiku z novostmi.  • Branje!

  16. Kaj je ... kultura? • Založba Modrijan je leta 2008 izdala knjigo znamenite Tove Jansson Nevidni otrok in druge zgodbe v nakladi 1500 izvodov. Odlična knjiga, izvrsten prevod Nade Grošelj. Naša edina otroška knjiga v tem letu. In je dobila "zlato hruško". • Tri leta po objavi je kljub promociji, znižanjem, rednim obiskom naših zastopnikov v šolskih knjižnicah ostalo neprodanih 1020 izvodov. • Bronislava Aubelj, O resničnih travmah slovenskega knjižnega trga,Dnevnik, 4. 6. 2011 Naj torej knjižnice kupujejo metre intelektualcem všečnega gradiva, ki se bo le prašilo na policah, ali pa metre Zimskih vrtnic in podobnega čtiva, ki ga prebirajo (požirajo) slovenske bralke pred spanjem in na počitnicah? (Ja, tiste bralke, ki utrujene od slabo plačanega dela v službi in brezplačnega doma prispevajo svoj delež v kulturno malho tudi za ta drobni užitek.) • Bralke Zimske vrtnice prav gotovo ne bodo čez noč spremenile bralnih navad ali se preprosto odločile za Žižka, ker v njihovi knjižnici lahkotnejših romanov ne bo več. • Komentar na Dnevnikovi spletni strani, sreda, 20.07.2011 ob 00:27

  17. Kdaj?

  18. Teorija petnajstih metrov • “Potrebujemo tudi popularno branje.” • “Kako naj se znajdem med vsemi temi naslovi?” • Kako začeti maraton?

  19. Konkurenca? • Vsako leto je objavljenih vse več novih knjig.Namesto avre umetniškega dela (psevdo)avratizacija avtorja. • Kar 63 naslovov s seznama stotih najbolj prodajanih knjig v ZDA v letih 1986-1996 je napisalo le šest avtorjev: Tom Clancy, Michael Crichton, John Grisham, Stephen King, Dean Koonitz, Danielle Steel  homogenizacija kanona. • Slovenija: v letu 2010 med 100 najbolj izposojanimi knjigami (jan-apr) 9 naslovov K. Woodiwiss, 8 J. Garwood, 5 A. Quick, 5 N. Sparks, 4 S. Meyer, 3 D. Steel … • Podobni rezultati izposoje 2009 in 2011, 2012 ... • Homogenizacija kanona se dogaja tudi v t.i. 'visoki' kulturi, kjer niso tako pomembni prodajni rezultati kot prisotnost v kulturnem obtoku prek homogenizacije učnih programov literature in prek prevodov.Pri prevodih deluje učinek “snežene kepe”: prevodi v velike jezike sprožajo prevode v majhne, že prevedeni avtorji pa imajo običajno prednost pred še neprevedenimi, saj so do neke mere že uveljavljeni v ciljni kulturi.

  20. “Knjižnice bodo kupile.” • Založba Murano 2011 in doslej v 2012 objavila ali dala v tisk 38 del (zdi se, da jih je napisalaista avtorica pod različnimi psevdonimi) – knjižnice odkupile od 52 (s tujim psevdonimom) oz. 34 (s slovenskim imenom) do 15 izvodov (15 – kratka proza ;-). • Ko je ta avtorica roman objavila pri 'vanity publisherju' Katr, je njegova uveljavljena blagovna znamka prodala 70 izvodov.  seštevek vloženih sredstev? • Z Rožančevo nagrado 2011 nagrajena knjiga, Nujnost poezije Miklavža Komelja (nagrada Preš. sklada, Župančičeva nagrada, Jenkova nagrada ...), je (z izjemo MKL) v 50 slovenskih knjižnicah na voljo v enem ali dveh (v petih primerih) izvodih. • Silva Novljan analizirala prisotnost javno financiranih knjig, morda bi bilo dobro analizirati tudi prisotnost knjig, ki ne dosegajo minimalnih standardov? (Primer Zlate hruške.)

  21. Nekaj primerov • Žanrske knjige Roberta Ronaso avtorju prinesle 15. mesto na lestvici slovenskih izposoj leta 2007. Tako je postal najbolj izposojan od vseh slovenskih avtorjev, ki pišejo samo za odrasle, za njim sta bila Branko Gradišnik na 20. in Drago Jančar na 36. mestu. • V letu 2009 si je Prekletstvo v zlati kletkiNene Zenelli izposodilo 1219 ljudi, 20 knjig Slavoja Žižkaskupaj pa 1089. • Za izvode Da Vincijeve šifre Dana Brownav splošnih knjižnicah je šlo več javnega denarja kot za katerokoli slovensko knjigo od osamosvojitve dalje, če seštejemo subvencijo in odkup. • (padec zaloge s 1500 izvodov 2008 na ca. 1069 izvodov 2012 plus 82 kompletov zvočnih knjig na 6 cdjih) (vprašanje investicije javnih sredstev)

  22. Primerjava – kaj je bolje? • Lepo je tu, vedno je bilo lepo. Vedno sem rad prihajal. • Bilo je kot pri taroku, ko nasprotniku stisneš kontro. Jaz sem mestu stisnil to kočo, ta kraj. Prvi odziv intuitivni, drugi reflektirani (spoznavna, estetska, etična funkcija, odmik od obzorja pričakovanja  ...)

  23. http://med.over.net/forum5/read.php?33,7344148

  24. Kresnik 2012 • Kdo je dobil nagrado Kresnik 2012? • Andrej E. Skubic: Koliko si moja? • Kdo so bili drugi finalisti? • Potovci (Cvetka Bevc) • O znosnosti (Aleš Čar) • Opoldne zaplešejo škornji (Zdenko Kodrič) • V četrtek ob šestih (Lucija Stepančič)

  25. Dve knjigi • Obe sta napisali ženski. • Obe se dogajata v deželi nekdanje Vzhodne Evrope. • Vsebini sta zelo podobni. • Konca sta zelo različna. • Ena je velika uspešnica. • Druga ni. • Katero je napisala Slovenka?

  26. Zavračanje • Zavračanje odgovornosti za ločevanje med dobrim in slabim pri knjigah (in enako v družbi) je lažja pot ... • ... a ne edina. • Izbira je vaša. Dobesedno.

More Related