290 likes | 469 Views
Epidemiološke značilnosti povzročitelja pnevmokoknih okužb. Redno letno srečanje Slovenskega zdravniškega društva, Sekcija za preventivno medicino, 4.12.2010, Portorož. M Paragi, T Kastrin , V Mioč , M Čižman. Inštitut za varovanje zdravja RS Ljubljana, Slovenija.
E N D
Epidemiološke značilnosti povzročitelja pnevmokoknih okužb Redno letno srečanje Slovenskega zdravniškega društva, Sekcija za preventivno medicino, 4.12.2010, Portorož M Paragi, T Kastrin, V Mioč, M Čižman Inštitut za varovanje zdravja RS Ljubljana, Slovenija
Kapsula Streptococcus pneumoniae • Kapsularni polisaharidi jih ščitijo in hkrati spodbujajo (antigeni) nastajanje antikapsularnih protiteles, ki so tipsko specifična in so osnova za tipizacijo (Quellung reakcija) • Imunološko ločimo več kot 40 serogroup znotraj katerih je več kot 90 serotipov (npr.serogrupa 9 ima serotipe 9A, 9L, 9N, 9V). • Invazivne okužbe povzroča le manjše število serotipov.
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) • po Gramu pozitivnikoki v parih, so del normalne mikrobne flore nosno žrelne sluznice, pogosteje pri otrocih in tako med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb pri njih. • pnevmokoki povzročajo invazivna obolenja (meningitis, bakterijemija, sepsa) in številne neinvazivne okužbe (pljučnica, vnetje srednjega ušesa,vnetje obnosnih votlin in druge). • incidenca pnevmokoknih okužb je v svetu različna, odvisna od geografskih in družbenosocialnih razmer; najvišja je pri otrocih pod dvema letoma in pri odraslih nad 65 let.
Sledenje invazivnih pnevmokoknih bolezni v Sloveniji • V Sloveniji so invazivne pnevmokokne bolezni pod stalnim nadzorom v skladu z ZNB (pnevmokokne meningitise se prijavlja v roku treh do šestih ur, sepse pa v roku treh dni po postavitvi diagnoze). • Nacionalno laboratorijsko spremljanje na IVZ: Z nacionalni projektom smo začeli 1993 leta:Epidemiologija invazivnih bolezni povzročenih s Haemophilus influenzae, Neisseria meningitidis in Streptococcus pneumoniaepri otrocih v Sloveniji, ki smo ga leta 1996 razširili tudi na odrasle.
CILJI • Sledenje epidemiologije invazivnih bolezni povzročenih s Streptococcus pneumoniaeza določitev optimalne strategije cepljenja. • Zbiranje podatkov o antibiotični rezistenci, kar omogoča zmerno in preudarno porabo antibiotikov. • Raziskovanje genetskih osnov antibiotične rezistence in širjenja večkratno odpornih klonov.
SPREMLJANJE OBVLADOVANJEIPB • SPECIFIČNO: • Cepljenje Slovenija (rizične skupine): - otroci mlajši od 5 let (PCV), - odrasli (23-valentno polisaharidno).
Konjugirana cepiva (polisaharid + proteinski nosilec) Polisaharidno cepivo (23 polisaharidnih antigenov - serotipov; 1, 2, 3, 4, 5, 6B, 7F, 8, 9N, 9V, 10A, 11A, 12F, 14, 15B, 17F, 18C, 19A, 19F, 20, 22F, 23F, 33F ). Imunost proti polisaharidom je posredovana le preko B limfocitov; z vezavo teh polisaharidov (kapsularnih) na proteinski nosilec pa so dosegli stimulacijo T celičnega imunskega odziva (imunski spomin); 7,10,13 valentno konjugirano cepivo.
slabo imunogeno pri otrocih pod dvema letoma, ne aktivira T celičnega odziva (imunost je posredovana le preko B-limfocitov) kratkotrajen imunski odgovor ne vpliva na nosilstvo pokriva 23 serotipov imunogeno že pri otrocih pod dvema letoma (z vezavo polisaharida na protein dosežemo aktivacijo T celičnega odziva, vzbudi imunski spomin) dolgotrajen imunski odgovor zmanjšuje nosilstvo pokriva 7, 10 ali 13 serotipov, ki so glavni povzročitelji invazivnih obolenj Primerjava starega polisaharidnega in novih konjugiranih cepiv POLISAHARIDNOKONJUGIRANO
Konjugirana pnevmokokna cepiva, ki so trenutno na razpolago 7 valentno 10 valentno Synflorix 13 valentno
Vloga cepljenja pri obvladovanju IPB • Zniževanje incidence hudih invazivnih obolenj. • Zmanjševanje števila nevroloških posledic. • Zniževanje incidence AOM. • Vpliv na znižanje pojavljanja odpornih izolatov. • Zniževanje števila nosilcev in s tem omejevanje širjenja pnevmokokov.
IZBIRA CEPIVA – KAJ MORAMO VEDETI PRED TEM • Poznavanje incidence IPB, kliničnih podatkov o zbolelih (nevrološke posledice, smrtnost, čas hospitalizacije,…) • Poznavanje starostnih skupin, ki so najbolj ogrožene. • Poznavanje serotipov, ki krožijo. • Poznavanje antibiotične občutljivosti krožečih sevov. • Sledenje in prisotnost mnogotero odpornih klonov. • Poznavanje serotipov pri nosilcih (otroci).
IZBIRA CEPIVA – KAJ MORAMO VEDETI PO TEM Spremljati porast v kolonizaciji pri nosilcih oz. porast incidence IPB zaradi: • nadomestnih serotipov (“serotype replacement, capsular switch” – genetsko ozko sorodni, vendar drug serotip) • nadomestnih sevov (“strain replacement”)
Možen porast odpornih ne-PCV tipov po uvedbi cepljenja: • Selektivni pritisk zaradi antibiotikov ostaja visok. • Gre za izolate odporne proti makrolidom in nizko odporne proti penicilinu. • Serotipi so odvisni od lokalne epidemiologije. • So pogosti izolati med nosilci in izolati “sluzničnih” okužb. • Razširjajo se navadno kloni, ki so že prisotni na določenem področju (lokalno).
Vključitev PCV (pnevmokoknih konjugiranih cepiv ) v nacionalne programe v Evropi * Samo za rizične skupine http://www.euvac.net/graphics/euvac/vaccination/pcv.html
Pred objavo ECDC priročnik: Childhood pneumococcal vaccination • Poleti 2009 je bila na ECDC ustanovljena delovna skupina 12 ekspertov s področja pediatrije, javnega zdravja, cepiv, mikrobiologije in zdravstvene ekonomije, ki je pripravila (zadnja faza) dokument, ki naj bi bil podpora posameznim državam članicam pri sprejemanju odločitev glede vpeljave cepljenja v nacionalne programe, saj je opaziti precejšnje razlike pri uvedbi in organizaciji cepljenja pri posameznih državah. • Po podatkih EUVAC.net naj bi imelo Januarja 2009 24/32 držav to je 75% PCV vključena v njihove otroške cepilne programe z različnimi shemami tako glede doz in starostnih skupin. • V državah, ki so uvedle cepljenje se je incidenca IPB pri otrocih pod dvema letoma znižala za približno 45%, npr. Norveška iz 67,7/100.000 je padla incidenca na 32,6/100.000. Slovenija ima incidenco 68,13/100.000 otrok pod dvema letoma , kar je primerljivo s to državo. • Kljub dejstvu, da se je incidenca občutno znižala v teh državah, pa ostaja smrtnost v bistvu nespremenjena. • Razdelani bodo tudi ostali direktni in indirektni parametri na katere vpliva cepljenje.
Kumulativna incidenca invazivnih obolenj povzročenih z bakterijami H.influenzae, N.meningitidis in S.pneumoniae OTROCI ODRASLI
Primerjava najpogostejših serotipov invazivnih pnevmokoknih izolatov pri otrocih in odraslih v letih 2004 do 2010* v Sloveniji
Invazivne pnevmokokne bolezni povzročene s serotipom 19A (“nadomestni serotip”) po letih v Sloveniji SLOVENIJA • 2007 -5/190………..2,6% • 2008 -3/208………..1,4% • 2009 -19/253………7,5% • 2010*-15/211……...7,1%
Deleži odpornosti pri invazivnih izolatih pnevmokokov po letih v Sloveniji (2004-2008) • PEN – penicilin, CTX – cefotaksim, ERY – eritromicin, TET – tetraciklin, TMP/SMX – trimetoprim s sulfametoksazolom, CHL – kloramfenikol, I – vmesno odporni, R – odporni, mening – meningitisni kriterij, nonmening – nemeningitisni kriterij.
Odpornost proti penicilinu in makrolidom 10 najbolj pogostih invazivnih pnevmokoknih serotipov izoliranih v Sloveniji v letih 2004 – 2008 PEN ERI
Makrolidna rezistenca invazivnih pnevmokokov po letih v Sloveniji (1998 – 2010*)
Trend najbolj pogostih, proti makrolidom rezistentnih, invazivnih serotipov S. pneumoniae v Slovenijiod leta 2000 do 2008
Odstotek ujemanja krožečih serotipov invazivnih pnevmokokov pri otrocih, po starostnih skupinah, z zaščitnimi serotipi v 7, 10 in 13 valentnem konjugiranem cepivu v Sloveniji (2005-2010*) • Odstotek ujemanja pri otrocih od 0 to 14 let: • 7 valentna … ………..67,5 % • 10 valentna…………..81,5 % • 13 valentna……….… 90,9%
Naši epidemiološki in laboratorijski podatki kažejo, da je Slovenija trenutno na točki, ko se mora opredeliti glede argumentov za uvedbo vpeljave rutinskega cepljenja proti pnevmokokom. Spremljanje ostaja najboljše orožje v boju za znižanje odpornosti in proti razširjanju “necepilnih” odpornih klonov. Lanski zaključki (2009) ?
Reference 2008-2009 • PARAGI, Metka, KASTRIN, Tamara, ČIŽMAN, Milan, KOLMAN, Jana, MIOČ, Verica. Pneumococcal invasive diseases in Slovenia, 2004-2007 : 18th Europaen Congress of Clinical Microbiology and Infectious Diseases, Barcelona, 19-22 April 2008. 2008. [COBISS.SI-ID 2074085] • PARAGI, Metka, KASTRIN, Tamara, ČIŽMAN, Milan, KOLMAN, Jana, MIOČ, Verica, MÜLLER-PREMRU, Manica. Epidemiologija invazivnih pnevmokoknih in meningokoknih okužb v Sloveniji 2004-2007 = Epidemiology of invasive pneumococcal and meningococcal diseases in Slovenia during 2004-2007. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Novosti v infektologiji. Sodobna raba antibiotikov, ki jih uporabljamo že desetletja. Okužbe s CMV. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo MF, 2008, str. 43-55. [COBISS.SI-ID 24270553] • PARAGI, Metka, KASTRIN, Tamara, ČIŽMAN, Milan, KOLMAN, Jana, MIOČ, Verica. Epidemiology and antimicrobial sisceptibility of invasive pneumococcal isolates in Slovenia during 2002-2007. V: 6th International Symposium on Pneumococci and Pneumococcal Diseases, 8-12 June 2008, Reykjavik, Iceland. Abstracts. [S. l.: s. n., 2008], str. 209-210. [COBISS.SI-ID 2074597] • KASTRIN, Tamara, GUBINA, Marija, PARAGI, Metka, KOLMAN, Jana, ČIŽMAN, Milan, KRAIGHER, Alenka, RIBIČ, Helena, SADOWY, Ewa, HRYNIEWICZ, Waleria. Macrolide resistance among invasive Streptococcus pneumoniae in Slovenia. J Antimicrob Chemother, 2008, vol. 62, no. 3, str. 628-629, doi: 10.1093/jac/dkn202. [COBISS.SI-ID 2131685] • KASTRIN, Tamara, PARAGI, Metka, KOLMAN, Jana, ČIŽMAN, Milan, BEZENŠEK, Marko, ĆULAFIĆ, Mirjana, MIOČ, Verica. Macrolide resistance of invasive Streptococcus pneumoniae in Slovenia, 1998-2007. V: 19th European Congress of Clinical Microbiology and Infectious Diseases, Helsinki, Finland, 16-19 May 2009. Abstracts on CD-ROM, (Clinical Microbiology and Infection, Vol. 15, suppl. 4). [S. l.]: Marathon International, cop. 2009, str. 1, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 2195429]
Fluctuations of Some Non-7-valent Pneumococal Vaccine Serotypes Over Time 3 % among invasive isolates 5 1 8 7F 6A 19A Fenoll A, et al. J Clin Microbiol. 2009;47:1012-1020 29