1 / 33

O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU- Zdenko Kodelja

O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU- Zdenko Kodelja. PRAVIČNOST IN ENAKOST. O PRAVIČNOSTI IN ENAKOSTI . pravičnost kot osebna vrlina učitelja pravičnost kot vrlina družbenih institucij . Aristotel  pravičnost = nasprotje krvičnosti >>pravično je, kar je v skladu z enakostjo<<

jerry
Download Presentation

O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU- Zdenko Kodelja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. O PRAVIČNOSTI V IZOBRAŽEVANJU-Zdenko Kodelja PRAVIČNOST IN ENAKOST

  2. O PRAVIČNOSTI IN ENAKOSTI • pravičnost kot osebna vrlina učitelja • pravičnost kot vrlina družbenih institucij

  3. Aristotel  pravičnost = nasprotje krvičnosti • >>pravično je, kar je v skladu z enakostjo<< • enake se obravnava enako, različne pa različno • enaki oz. različni po zaslugah

  4. sodoben odgovor v Splošni deklaraciji človekovih pravic je nasproten • razlog enake obravnave je enako dostojanstvo, ki je lastno vsakemu človeku • v visokošolskem izobraževanju pa je ta pravica pogojena z zaslugami – učnimi rezultati

  5. ENAKE IZOBRAŽVALNE MOŽNOSTI • politični cilj • posledica uveljavitve splošnejšega načela o enakih možnostih • tesno povezano z načelom enakosti pred zakonom • v sebi 2 heterogeni koncepciji: • enaka izhodišča • enaka dostopnost

  6. Enaka dostopnost • izpeljana iz enakosti pred zakonom • na podlagi zaslug, sposobnosti in vrlin posameznika • forma dostopa (pravice, procedure) • prepoveduje diskriminacijo

  7. Enakost izhodišč • nudijo vsem enake začetne možnosti • zadevajo materialne pogoje in okoliščine • predpostavljajo diskriminacijo • privilegirati deprivilegirane ali deprivilegirati privilegirane • umetno ustvariti razlike

  8. Možnosti za zagotovitev: • enotno obvezno in brezplačno šolanje za vse • diferenciacija šolskega sistema  neenako ponudbo in obravnavo zaradi začetnih razlik • = paradoks, saj ne glede na rešitev povečujemo začetne razlike med učenci

  9. Meritokratska družba • ≠ aristokratska • temelji na osebnih zaslugah in dosežkih posameznika • pojasnimo z analogijo tekmovanja v teku: • vsakemu omogočiti enake startne pozicije in odstranimo ovire • štejejo rezultati

  10. Kompenzacijski programi • namen = zagotoviti enaka izhodišča • predšolski otroci iz socialo in kulturno deprivilegiranih okoljih • 60. leta prejšnjega stoletja • ZDA • cilj = izenačevanje startnih pozicij • primer privilegiranja deprivilegiranih

  11. Vpisna politika dodatnih točk • primer deprivilegiranja privilegiranih • bivše socialistične države • dodajali točke rezultatom maturantom iz kmečkih in delavskih družin • želeli spremeniti socialno strukturo študentov

  12. Politika >>kvot<< • Sovjetska zveza • neposredno zmanjšali možnost vpisa za otroke intelektualcev • v vsakem primeru nekomu zmanjšale možnost vpisa • namen: izboljšanje izobraževalne možnosti deprivilegiranega razreda • in spremenili socialno strukturo študentov

  13. Izenačevanje kvalitete vseh šol • na pred univerzitetni ravni • upravičenost v Rawlsovem načelu poštene enakosti možnosti • otroci revnejših staršev v šoli več pomoči, kot enako nadarjeni otroci iz bogatih družin

  14. Moralna upravičenost • izhajanje iz klasičnega pojmovanja pravičnosti = upravičeno  neenaki obravnavni različno, enaki pa enako • kompenzacijski programi so upravičeni in pravični • politiki dodatnih točk in vpisnih kvot, kljub ustrezanju Rawlsovem načelu razlike, sporni • načelo razlike dopustne tiste neenakosti, ki koristijo, ljudem, ki so v najslabšem položaju

  15. sporni tudi zato, ker obravnavajo te dijake kot sredstvo in ne cilj • zato v nasprotju s kategoričnim imperativom • kategorični imperativ posameznikovo delovanje človečnosti, mora, pri sebi in drugem, vselej obravnavati kot cilj in nikdar kot sredstvo • nedopustna diskriminacija (na podlagi socialnega porekla) v izobraževanju

  16. Politika >>pozitivne diskriminacije<< • vse politike izobraževanja, katerih cilj je pomagati učencem, ki imajo težave • oznaka za 2 vrsti politik: • politike >>afirmativnega ukrepanja<< • affirmative action • cilj = odprava ovir, ki postavljajo v slabši položaj defavorizirane manjšine

  17. politike kompenzacijskega izobraževanja • cilj = dvigniti stopnjo izobrazbe pripadnikov manjšin in izboljšati izobraževanje v socialno defavoriziranih okoljih • skupno = obe politiki >>preferencialne obravnave<< • diskriminirata zato, da bi odpravile nepravične razlike

  18. PREFERENCIALNA OBRAVNAVA KOT POT DO ENAKIH MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE • politika afirmativnega ukrepanja razume enake izobraževalne možnosti kot enakosti rezultatov • objekt so pripadniki nekaterih specifičnih družbenih skupin ali manjšin (rasnih, etničnih…)

  19. politika pozitivne diskriminacije pa pojmovanje enakih izobraževalnih možnosti razume kot enakost izhodišč • objekt so posamezniki iz revnih okolji ne glede na njihovo raso, etnično pripadnost…

  20. Afirmativno ukrepanjeali preferencialna obravnava manjšin • cilj = ustvariti bolj pravičen izobraževalni sistem • kritiki imenujejo obrnjena diskriminacija • nuditi več, kot tistim, ki niso bili diskriminirani • zagovarjal Ronald Dworkin • >>argument družbene koristi<<

  21. verjame, da nobena socialna politika ne more biti upravičena, toda zavrača argumente proti preferencialni obravnavi črncev • kot ne izbirajo rase, tudi ne izbirajo svoje inteligentnosti • nobena kombinacija osebnih značilnosti, sposobnosti in veščin ne konstruira >>zasluge<< • Sandel (kritik Dworkina) tukaj vidi idejo, da si nihče ne zasluži študija in napiše primer zavrnitve prošnje

  22. Pozitivna diskriminacija • = odgovor na teorijo kulturne deprivacije • enakost izobraževalnih možnosti udejanjiti samo s kompenziranjem kulturne prikrajšanosti otrok • zato pa so potrebni kompenzacijski programi • ti otroke pripravijo na tekmo z drugimi otroci pod enakimi pogoji

  23. Spremembe v kompenzacijskih programih • sedaj poudarek na matematiki, angleščini, opismenjevanje staršev in ponudbi večernih in poletnih tečajev • cilj = v 10ih letih, vsi črnci, belci, hendikepirani in drugi, doseči določeno raven izobrazbe • osnovna ideja = vsi dosegli minimalno raven izobraženosti • enake izobraževalne možnosti razumejo bolj kot enakost rezultatov in vse manj kot enakost izhodišč

  24. Primer v Veliki Britaniji • >>prioritetna območja izobraževanja<< • EPA- Educational Priority Areas • namenjeni otrokom + sodelovanje staršev • cilj = izboljšati matematiko in angleščino • dvigniti procent tistih, ki uspešno opravijo zaključni izpit • zadržati v šoli čim večje število otrok • financiranje je omejeno

  25. Primer v Franciji • ZEP- Zones d’education prioritaries • sredstvo za odpravo vzrokov za ulično nasilje mladih • vzroki: - visoka brezposelnost - ne vidijo perspektive - ni možnosti za napredovanje po družbeni lestvici • rešitev = vzgoja, izobraževanje in poklicno usposabljanje

  26. reševanje 3 glavnih problemov: • nekateri učenci ne zmorejo sami premagati težav • povečanje učne podpore • učni pomočniki – slabo, ker so neizkušeni • nekateri učenci opustijo šolanje pred 16. letom • nova oblika vajeništva – težko najti vajeniška mesta

  27. zaradi slabega ekonomskega položaja staršev ne morejo končati srednje šole • potrojili število štipendij • premagovati motivacijske ovire • uresničujejo politiko kvot

  28. etnična segregacija negativno vpliva na šolsko uspešnost otrok imigrantov • vzroki: - živijo v nekakšnih getih - strategija nekaterih staršev  otroke vpišejo v boljše šole • to pa sploh ni priznano

  29. Uspešnost teh politik • presojati po tem, koliko jima uspe približati uspehe deprivilegiranih otrok, dosežkom drugih otrok • prvenstveni cilj preferencialnih politik je izenačevanje razlik med skupinami in ne znotraj skupin • toda nekateri kritiki to kritizirajo, saj bi morale biti osredotočene na posameznika

  30. WALZERJEVO RAZUMEVANJE ODNOSAMED ENAKOSTJO IN IZOBRAŽEVANJEM • Spheres of Justice • dominacija je osnovni problem pravične družbe • nobena družbena dobrina ne sme služiti kot sredstvo dominacije • >>enostavna enakost<< • omiliti z Rawlsovim načelom razlike ali pa zmanjšati možnost konverzije med dobrinami

  31. nadomestiti z >>kompleksno enakostjo<< • zahteva neodvisnost med dobrinami • do nepravičnost pride, če neka dobrina ni več omejena na svojo sfero npr. z denarjem kupimo izobrazbo

  32. v sferi izobraževanja pa potrebna tudi določena enostavna enakost • v osnovni izobrazbi, potrebni vsakemu državljanu • cilj = vsi otroci do enake ravni izobrazbe • razlike potrebno uveljaviti kasneje v visokošolskem izobraževanju • to pa povzroči hujšo tekmo za vstop v visoke šole

  33. ZAKLJUČEK • namen = povečati socialno pravičnost • še vedno pa bi obstajale možnosti, ki ne bi bile izkoriščene • posameznik ima možnost svobodne izbire • nekatere možnosti ponujene kot otroku • možnost izbire tudi kasneje v življenju  pravičneje?!

More Related