B ISTRA U PORABA E NERGIJE SONČNA ENERGIJA ENERGIJA IZ ODPADKOV K O M P O S T I R A N J E

1. BISTRAUPORABA ENERGIJE SONČNA ENERGIJA ENERGIJA IZ ODPADKOV K O M P O S T I R A N J E UČINKOVITA RABA ENERGIJE DOMA Ptuj, 24.10. – 26.10.2012

2. Kompostiranje na domačem vrtu BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

3. Kaj je kompostiranje? Naravni proces razkrajanja organskih snovi oziroma bioloških odpadkov v kompost ali rodovitno organsko gnojilo, imenovano humus. Kompostiranje poteka s pomočjo vrste mikroorganizmov, ki razgrajujejo in predelujejo organske odpadke. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

4. v Vrste kompostnikov BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

5. Kaj sodi na kompostni kup: • Vrtni in kuhinjski odpadki • sveži in posušeni ostanki zelenjave in sadja, • jajčne lupine, orehove lupine, lupine lešnikov,… • kavna usedlina, kavni filtri, čaj, čajne filter vrečke, … • papirnatni robčki in serviete, papirnate vrečke. Kuhanih kuhinjskihodpadke ni priporočljivo uporabiti, ker lahko pri razkrajanju nastanejo patogeni mikrobi in bakterije, vonj pa lahko privlači razne vrste živali. • Ostanki plevela, ki še ni cvetel. • Uvelo cvetje, zdravilne rastline(razen pelina,ki z vonjem • odganja deževnike). • Slama, praprot in steljaizboljšajo mineralno sestavo • ter pomagajo pri razvijanju toplote, potrebne za razkroj. • Trava, pokošena pred cvetenjem. • Listje, če je vlažno, samo v tankem sloju. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

6. Kaj sodi na kompostni kup: • Papir in karton, če ne vsebujeta svinčenih in umetnih barvil, • je potrebno narezati na koščke in jih dodati le v majhnih količinah. • Lesni pepelobogati kompost s kalijem in ima insekticidni učinek. • Ostanki obrezovanja drevja in okrasnega grmovjamorajo biti • narezani (bolje jih je uporabiti za drenažni sloj). • Volna in stara obleka iz volnenarezana na majhne koščke • ter premešana z zemljo. • Bombaž in svila. • Odpadki iz proizvodnje piva, vina ipd. (tropine). • Morske alge, ki so dober izvor mineralov. • Kokošje perje obogati kompost s fosforjem. • Kokošji in zajčji gnoj. • Šota samo v manjših količinah. • Zmleta roževina se doda v fazi zrelega komposta. • Žagovina se dodaja v majhnih količinah, premešana z zemljo, • Veje in iglice iglavcev, listje in veje breze (se počasi razkrajajo). • Stara zemlja lončnic. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

7. Kaj ne sodi na kompostni kup: • Materiali, ki se ne razkrajajo naravno: • umetne mase, guma, steklo, porcelan, kovine, • barve, laki, olja, beton, cement, pesek,… • Bolne rastline in rastline, ki so jih napadli škodljivci, • Olupki banan, pomaranč, limon . • Cvetje iz cvetličarn. • Človeški, mačji in pasji iztrebki. • Kosti. • Detergenti vseh vrst. • Razcveteli plevel. • Zdravila in ostanki umetnih gnojil in pesticidov. • Plenice. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

8. Izbira mesta za kompostiranje • Izberemo polsenčen ali senčen prostor na vrtu, najboljše • v bližino drevesa, ki omogoča zadostno osončenost, • pa tudi senco preko dneva. • Kompostnik se vedno postavi na zemljo • (ne na beton ali tlakovce). • Na zemljo je lahko položena zaščitna mrežica proti škodljivcem, • hkrati pa lahko v kompost prodrejo mikroorganizmi, • deževniki, itd., potrebni za razkroj odpadkov. • Mesto postavljenega kompostnika naj bo priročno – • v bližini vrta zaradi lažjega dodajanja odpadkov. • Mesto naj bo zavarovano pred vetrom, koristno je kompostnik • pritrditi s klini in vrvicami. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

9. Pravilno zlaganje materiala na kompostni kup Najprej se naredi spodnja plast iz vej in vejic, kar omogoča odtekanje odvečne vode in prezračevanje. Veje je potrebno razsekati na dolžino 10 do 45 cm. Višina drenažnega sloja je običajno od 10 do 20 cm. Kakovosten kompost nastane iz uravnotežene kombinacije gradiv, bogatih z dušikom (običajno zelenih), in tistih, bogatih z ogljikom (rjavih). Enostavna formula se glasi tako, da je za kakovosten kompost potreben volumsko enak delež rjavih in zelenih sestavin. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

10. Pravilno zlaganje materiala na kompostni kup V kompostnik se odlagajo odpadki v slojih, in sicer: 1. Sloj grobih delcev, kot so na primer koščki vejic in suhega grmičevja. 2. Od 10 do 15 cm debel sloj gospodinjskih in vrtnih odpadkov.3. Plast gnoja (če ga nimate, lahko naložite tudi plast zemlje ali odpadkov, kot so lepenka, papir, žaganje in podobno). 4. Plast suhih organskih odpadkov in tako dalje, dokler ne pridete do vrha kompostnika. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

11. Pravilno zlaganje materiala na kompostni kup Problem prevelike količine sveže pokošene trave na kompostniku BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Sveža trava, ki še ni bila premetana, se sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka, zato hitro zgnije. Odkos trave je potrebno dobro premešati z ostalimi odpadki na kompostu in dajati na kompost le tanke plasti pokošene trave.

12. Prezračevanje komposta Kompostni kup prezračimo tako, da po treh ali štirih tednih material v kupu preobrnemo. Na ta način prezračimo in razrahljamo notranjo vsebino kupa ter prenesemo zunanje plasti kupa v notranjost, kjer je proces trohnenja najmočnejši. Za boljšo zračnost je kompostu dobro dodajati tudi papirnato gradivo, kot so kartoni za jajca, tulci toaletnega papirja in papirnate brisače. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Od stopnje prezračenosti je odvisno ali se bodo v materialu odvijali aerobni ali anaerobni procesi. Če je v kompostu pomanjkanje zraka, se razvijajo mikroorganizmi, ki za svoje bivanje ne potrebujejo kisika. Ti organizmi povzročajo gnitje, zaradi česar se proizvaja neprijeten vonj in neuporabna masa organskih odpadkov.

13. Vlažnost v kompostnem kupu Kompostni kup se zaradi delovanja mikroorganizmov ne sme presušiti, prav tako pa ne sme biti prepojen z vodo, torej ga moramo pravilno močiti. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Ali je vlaga primerna, preizkusimo tako, da pest komposta stisnemo. Primerno vlažen je takrat, ko ne razpade oziroma se iz njega ne pocedi voda, temveč ostane skupaj kot stisnjena zemlja.

14. Proces kompostiranja BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Pri procesu kompostiranja ločimo tri faze: • razkrajanje, • zorenje, • prstenje.

15. Razkrajanje V začetni fazi (traja nekaj dni – odvisno od materiala) se temperaturadvigne od 25 do 37 °C v aerobnih pogojih. Če je kompostni kup prevlažen, se proces upočasni ali celo uniči. Nato se temperatura dvigne do temperatur med 55 in 60 °C BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Bakterije in glive pričnejo z razmnoževanjem in s stalno prebavo znižujejo sladkor, trdne snovi in beljakovine. Ta faza kompostiranja je zelo važna, ker se na temperaturi 55 °C uničijo človeški patogeni mikrobi in bakterije ter fitopatogeni, na 60 °C pa se nevtralizira seme plevela. Če se zadrži ta temperatura najmanj 2 do 3 dni, je kompost higiensko čist. Ta faza traja 2 do 3 mesece.

16. Zorenje Faza zorenja poteka pri znižani temperaturi (40 do 26 °C), V tej fazi se razgrajujejo kompleksne organske snovi. Mikroorganizmi, glive in drobne živalce razgrajujejo kompleksne organske snovi. Ustvari se nova stabilna in kompleksna organska snov – humus, z razmerjem C:N = 20. V tej fazi ima kompost majhno hranilno vrednost, je pa stabilen. To fazo prepoznamo tudi po tem , da kup izgubi velik del volumna. Faza zorenja traja naslednja dva meseca. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

17. Prstenje V tej fazi temperatura še naprej pada in se počasi približuje zunanji temperaturi. V kompostu so prisotne drobne živalce, kot so stonoge, deževniki, pršice,… Te in pa tudi rdeči kompostni deževnik poskrbijo, da dozori čudovit kompost. Razgraditi se mora le še lignin in celuloza, ki pa se nikoli ne razgradi do konca. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

18. Prehranjevalna veriga v kompostu • bakterije, • aktinomicete, • glive, • plesni, • enoceličarji, • deževniki, • mokrice, • pajki, • pršice, • uši, • stenice, • mravlje, • stonoge, • polži… BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

19. Zreli kompost Zreli kompost (star nad 8 mesecev) dobimo takrat, ko drobne živalci, kot so stonoge, strige in drugi kompostni črvi, opravijo svoje delo. Organska masa vse do velikih kosov lesa se spremeni v humus in drobljivo prst. Kompost je sedaj črna, rahla, drobljiva prst in diši kot gozdna tla. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV Ekološki pomen humusa v tleh: - prsti daje temno barvo in zaradi tega se tla segrevajo, - izboljšuje orne lastnosti, - oskrbuje rastline z makrohranili in mikrohranili, - nanj se vežejo npr. rastni hormoni, vitamini, antibiotiki, ki so pomembni za rastline, - nanj se vežejo tudi pesticidi, gnojila in ostale spojine, - sodeluje pri oblikovanju strukture tal in založenosti tal z dušikom, - je hrana številnim mikroorganizmom.

20. Uporaba komposta S kompostiranjem na najbolj naraven način zemlji povrnemo energijo - Z uporabo komposta se izboljšata zračnost in drenaža zemlje, kar zagotavlja bolj zdravo rast rastlinskih korenin. - Kompost bogati zemljišča z materialom, ki predstavlja hrano živim organizmom zemljišča ter poveča njegovo kvaliteto in stabilnost. - Kompost tudi omogoča zemljišču večjo propustnost za pronicanje vode v globlje sloje ter zmanjšuje odtekanje vode pri nalivih ter s tem zmanjšuje možnost erozije. - Hranljivost komposta je odvisna od začetnega (sestavnega) materiala. Bolj ko je raznovrstna sestava začetnega materiala, bolj je kompost bogat s hranili. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV - Kompost je najpopolnejše gnojilo in predpogoj za uravnoteženo rast ter razvoj zdravih in močnih rastlin.

21. Zaključek Za kompostiranje je primernih vsaj 40 % odpadkov, ki nastajajo v naših domovih. Z odločitvijo, da začnemo kompostirati svoje odpadke, bomo nadvse prispevali k varovanju okolja. Biološki odpadki, ki jih odlagamo na odlagališčih, povzročajo namreč gnitje in nastajanje toplogrednih plinov, ki so ena najhujših groženj našemu planetu. BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV

22. HVALA ZA POZORNOST BISTRA UPORABA ENERGIJE ENERGIJA IZ ODPADKOV PREDELAVA ODPADKOV