Upravljanje zalog – ponovitev pojmov

1. Upravljanje zalog – ponovitev pojmov UM FOV - Management oskrbovalne verige • Zakaj zaloge (če vemo, da predstavljajo strošek): • zaloge so blažilec (amortizer) nihanj: • porabe materiala, sestavnih delov in sestavov, • povpraševanja po gotovih izdelkih na trgu, • kompenzirajo napake zaradi: • neprimernih metod planiranja, • odklonov dobavljenih količin / dobavnih rokov, • imajo ekonomske učinke, • lahko služijo pripravi blaga za uporabo / prodajo. • Vrste zalog v oskrbovalni verigi: • zaloge materialov na vhodu v proces, • medfazne zaloge nedokončane proizvodnje v procesu, • zaloge (končnih) izdelkov na izhodu iz procesa, • pa tudi zaloge orodij in priprav, pomožnih in režijskih materialov, rezervnih delov ...

2. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Normativi zalog • Varnostna (minimalna) zaloga je rezerva, ki se jo sme porabiti le v izjemnih primerih, • njena velikost zavisi od zahtevane stopnje varnosti v odvisnosti od raztrosa (odstopanja) dobavnih časov. • Signalna zaloga je višina zaloge, pri kateri je treba (okolju avtomatskega popolnjevanja zalog) sprožiti nabavno akcijo - naročilo. • Maksimalna zaloga predstavlja najvišjo še dovoljeno zalogo in jo opredeljuje gospodarnost skladiščenja. • Povprečno zalogo izračunavamo kot aritmetično sredino med maksimalno in varnostno zalogo. • Aktivno zalogo ugotovimo, če od trenutne zaloge odštejemo varnostno zalogo in rezervirane količine. • Količina za naročilo je z naročilom dobavitelju naročena in dobavljena količina materialne postavke.

3. Upravljanje zalog Vir: Ljubič, T. (2007). http://www1.fov.uni-mb.si/ljubic/images/Mtp10_Vodenje_zalog.pdf UM FOV - Management oskrbovalne verige • Normativi zalog • Lahko predpostavimo, da se skladišče oziroma zaloga • polni trenutno (impulzno) v trenutku, ko je naročena količina dobavljena, • prazni postopno in kontinuirano, linearno.

4. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Dobavni in varnostni časi • Dobavni čas (čas dobave) običajno sestavlja: • čas za pripravo in posredovanje naročila, • dobavni čas v ožjem pomenu, • čas transporta do porabnika, • kakovostni in količinski prevzem in priprava za uskladiščenje. • Dobavni časi niso konstantni, njihova trajanja so raztrosena po zakonitostih normalne porazdelitve. • Za potrebe planiranja in naročanja uporabljamo (povprečni) dobavni čas. • Z varnostnim časom želimo predvsem kompenzirati prekoračitve povprečnega dobavnega časa. • Varnostna zaloga je zmnožek varnostnega časa in povprečne porabe materialne postavke:

5. Upravljanje zalog Vir: Ljubič, T. (2007). http://www1.fov.uni-mb.si/ljubic/images/Mtp10_Vodenje_zalog.pdf UM FOV - Management oskrbovalne verige • Dobavni in varnostni časi • Kako velik je varnostni čas, zavisi od standardnega odklona časov dobave in želene stopnje varnosti.

6. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Dobavni in varnostni časi • Primer določanja varnostnega časa • Za nek material je bila v preteklosti povprečna poraba 248 enot na delovni dan, pri 30 dobavah pa smo zabeležili naslednje dobavne čase (v delovnih dnevih): • Kakšen je povprečni dobavni čas in kakšen naj bo varnostni čas, če želimo imeti 95% varnost? Kakšna naj bo varnostna zaloga?

7. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Dobavni in varnostni časi • Primer določanja varnostnega časa

8. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Ekonomične - optimalne količine za naročanje • Kadar so v daljšem časovnem obdobju potrebne večje količine neke materialne postavke (kupljenega materiala ali izdelanega izdelka), se pojavi dilema • ali večkrat kupiti (izdelati) manjše količine in sproti pokrivati potrebe (jih porabiti oziroma prodati), • ali pa manjkrat kupiti (izdelati) večje količine in jih imeti na zalogi ter potrebe pokrivati iz zalog. • Vsako naročilo (nabavi ali proizvodnji) zahteva določeno delo in tako povzroča stroške; • stroški naročila (nabavne oziroma proizvodne akcije) pa so načeloma neodvisni od količine, ki se naroča. • Majhne naročene (in dobavljene) količine se porabijo sproti, velike količine nekaj časa ostajajo na zalogi; • vendar tudi zaloga (skladiščenje) povzroča stroške, ki pa so odvisni od količine - velikosti zaloge.

9. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Ekonomične - optimalne količine za naročanje • Kadar so v daljšem časovnem obdobju potrebne večje količine neke materialne postavke (kupljenega materiala ali izdelanega izdelka), se pojavi dilema • ali večkrat kupiti (izdelati) manjše količine in sproti pokrivati potrebe (jih porabiti oziroma prodati), • ali pa manjkrat kupiti (izdelati) večje količine in jih imeti na zalogi ter potrebe pokrivati iz zalog. • Vsako naročilo (nabavi ali proizvodnji) zahteva določeno delo in tako povzroča stroške; • stroški naročila (nabavne oziroma proizvodne akcije) pa so načeloma neodvisni od količine, ki se naroča. • Majhne naročene (in dobavljene) količine se porabijo sproti, velike količine nekaj časa ostajajo na zalogi; • vendar tudi zaloga (skladiščenje) povzroča stroške, ki pa so odvisni od količine - velikosti zaloge.

10. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Stroški priprave in zagona proizvodnje • Za proizvodne akcije stroški priprave in zagona vključujejo : • zagon in pripravo izdelave: • zagon proizvodnje, priprava in urejanje strojev, • priprava materiala za izdajo, transport do mesta porabe; • lansiranje delovnih nalogov, • interni transport med delovnimi mesti, • zaključevanje dela: • končna kontrola kakovosti, • priprava za uskladiščenje, • zajemanje podatkov o dosežkih in obračun. • Stroški priprave proizvodnje so načeloma različni za različne vrste izdelkov; • predpostavlja se, da so neodvisni od količine izdelave (lansirane/izdelane količine izdelkov).

11. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Stroški zalog in skladiščenja • Stroške zalog - uskladiščenih materialnih postavkpovzroča dejstvo, da imamo nek material na zalogi;sem sodijo: • stroški skladišča (skladiščnega prostora): • amortizacija skladiščnega prostora in opreme v njem, • vzdrževanje, čiščenje, ogrev, razsvetljava, varovanje; • stroški delovanja skladišča: • delovna sila, ki opravlja dejavnosti v skladišču, • pogon transportnih sredstev; • stroški zavarovanja, • stroški zaradi zmanjševanja vrednosti blaga na zalogi, • stroški tveganjai, • morebitne davščine na zaloge, • obresti na v zaloge vezana sredstva. • Stroški zalog so običajno 15 do 25% vrednostizaloge (po planskih cenah) letno.

12. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Stroški nezaloženosti (pomanjkanja) • Stroški nezaloženosti nastanejo, kadar nismosposobni pokriti povpraševanja iz zalog; izkazujejose v treh oblikah: • strošek v fiksnem znesku, ki nastane vedno, ko pridedo nezaloženosti, ne glede na njeno trajanje: • npr., če se mora zaradi pomanjkanja materialazaustaviti nek proizvodni proces; • strošek v fiksnem znesku na enoto neizpolnjenegapovpraševanja ne glede na trajanje nezaloženosti: • npr., če izgubimo kupca, ki ga nismo zadovoljili; • strošek v fiksnem znesku na enoto neizpolnjenegapovpraševanja po terminskih enotah nezaloženosti: • npr. odlaganje (back-order') dobav, če je kupecpripravljen počakati ob plačilu pogodbene kazni. • Stroški nezaloženosti se določijo le težko, a nisonezanemarljivi.

13. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Skupni stroški gospodarjenja z materialom • Skupni stroški gospodarjenja z materialom(materialno postavko) so seštevek stroškov zalogein stroškov nabavne (oziroma proizvodne) akcije;stroškov nezaloženosti se običajno ne upošteva. • Za (kupljene) materiale so to: • oziroma za (izdelane) sestavne dele, sestave inizdelke:

14. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Ekonomične - optimalne količine za naročanje • Stroški gospodarjenja z materialom: • pri majhnih količinah naročanja (ali izdelave)prevladujejo stroški nabavne akcije (oziroma stroškipriprave in zagona proizvodnje), • pri velikih naročilnih količinah pa stroški zalog. • Količina, pri kateri so stroški gospodarjenja zmaterialom najnižji, je tako optimalna, ekonomičnakoličina za nabavo (ali izdelavo). • Optimalne količine za nabavo/izdelavo se določajo • statično, če so potrebe po terminskih enotahstacionarne, stalne v daljšem časovnem obdobju(Andlerjeva formula in izvedenke), • dinamično, kadar so potrebe po terminskih enotahv temčasovnem obdobju spremenljive (pravilonajmanjših stroškov na terminsko enoto, na enotomateriala, najmanjših skupnih stroškov itd.)

15. Upravljanje zalog Vir: Ljubič, T. (2007). http://www1.fov.uni-mb.si/ljubic/images/Mtp10_Vodenje_zalog.pdf UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optimalnih količin za naročanje • Ideja statične optimizacije količin za naročanje - kadar sopotrebe enake v vseh delnih planskih obdobjih skozi celoplansko obdobje:

16. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optimalnih količin za naročanje • Izračun statične optimalne količine za nabavo / izdelavo: • Stroški naročanja : • Stroški zaloge (upoštevamo le aktivno zalogo, za katerosmatramo, da je enaka polovici količine za naročilo):

17. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optimalnih količin za naročanje • Skupni stroški gospodarjenja z materialom: • Ekstrem funkcije skupnih stroškov gospodarjenja z materialom predstavlja minimum stroškov pri neki (optimalni!) količini za naročilo (ali izdelavo):

18. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optimalnih količin za naročanje • Andlerjeva formula za optimiranje količin za naročanje: • Andlerjeva formula za sukcesivno dobavljanje in porabo:

19. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optimalnih količin za naročanje • Stroški gospodarjenja in število nabavnih akcij (naročil): • Število nabavnih akcij mnogokrat ni celo število, prav tako lahko ni celo število tudi izračunana optimalna naročilna količina in jo je potrebno zaokroževati, pogosto tudi na embalažne (pakirne) enote. Takrat se: • ali zaokroži izračunano število naročil navzgor ali navzdol na najbližje celo število in nato ponovno izračuna naročilna količina za vsako naročilo; • ali za eno izmed predvidenih naročil uporabi za naročilno količino preostanek, razliko od mnogokratnika optimalnih naročilnih količin do skupne potrebe oziroma porabe v obravnavanem časovnem obdobju (letu).

20. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Za material M, katerega cena je 100 €/enoto, je predvidena skupna letna poraba150.000 enot. Stroški skladiščenja so 20% obračunske cene letno, strošek nabave pa 12.000 € za eno nabavno akcijo. • Kakšna je optimalna naročilna količina ? • Koliko nabavnih akcij v letu bo potrebno? • Kakšni bodo stroški gospodarjenja z materialom?

21. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Vhodni podatki: • Optimalna naročilna količina in št. nabavnih akcij:

22. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Ker število naročil ni celo število, ga: • ali zaokrožimo navzdol na 11: • ali zaokrožimo navzgor na 12: • ali pa izvedemo 11 naročil po 13416 enot in zadnje, dvanajsto naročilo za preostalih 2424 enot.

23. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Stroški gospodarjenja z materialom:

24. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje za sočasno dobavo in odvzemanje – primer • Material N, katerega cena je 50 DEN/enoto, se sukcesivno dobavlja po 775 enot dnevno in troši po 400 enot dnevno. Predvidena letna poraba je skupno 100.000 enot. Stroški skladiščenja so 20% obračunske cene letno, strošek nabave pa 25.000 DEN za eno nabavno akcijo. • Kakšna je optimalna naročilna količina? • Koliko nabavnih akcij v letu bo potrebno? • Kakšni bodo stroški gospodarjenja z materialom?

25. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Vhodni podatki: • Optimalna naročilna količina in št. nabavnih akcij:

26. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Ker število naročil ni celo število, ga: • ali zaokrožimo navzdol na 3: • ali zaokrožimo navzgor na 4:

27. Upravljanje zalog UM FOV - Management oskrbovalne verige • Statično določanje optim. količin za naročanje – primer • Stroški gospodarjenja z materialom: