TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET

1. TOPLOGREDNI PLINI IN PROMET Stane Božičnik Ljubljana, 12. september 2007

2. Vsebina • Trendi rasti prometa in emisij CO2 • Prometna politika EU in trajnostni razvij prometa • Ekonomsko teoretične osnove ukrepov trajnostnega razvoja (prometa) • Tržne dovolilnice kot instrument trajnostnega uravnavanja razvoja prometa

3. Problem: RAST POVPREČNIH TEMPERATUR ZEMELJSKEGA OZRAČJA V ZADNJEM TISOČLETJU- rast CO2 ? • Vir: http://www.ipcc.ch

4. Problem: HITRA GLOBALNA RAST EMISIJ CO2 – POSEBNO OD PROMETA ! • Promet je za proizvodnjo električne energije in toplote (cca 40 %), druginajpomembnejši generator emisij CO2 na globalni ravni s 23 % in 20,2 % v Evropi. • Projekcije - do 2050 OECD pričakuje skupno 130 % rast strukturnega deleža emisij CO2 iz naslova prometa (okoli 40-45 %) • V zadnjih 30 letih je delež emisij CO2 iz prometa rasel hitreje od deleža drugih sektorjev

5. Problem: RAST EMISIJ CO2 PROMETA PO SVETOVNIH REGIJAH ( 2050)

6. Problem: NESORAZMERNA RAST CESTNEGA PROMETA - EU Tovorni prometEU 15, 1970 - 2000

7. Problem: OSEBNA CESTNA VOZILA – 80% VSEH EMISIJ CO2 – RAST TUDI KITAJSKA, INDIJA,... Doseženo 2003, ocena 2010

8. Vir: European Commission 1999, pov. po ETC/AE in PTL/AE 2000, 73 Problem: EMISIJE CO2 PO TRANSPORTNIH MODALITETAH (EU 1999)

9. Problem: MODAL SPLIT • Nesorazmerna rast cestnega prometa v Sloveniji • Rast tranzitnega tovornega prometa – 2 leti po vstopu za 31% ! The Freight Transport Modal Split (Slovenia), 1992-2005 (1000 t) (Source: SURS)

10. Problem: RASTI EMISIJ CO2: PROMET – OSTALI GOSPODARSKI SEKTORJI V DEŽELAH ČLANICAH EU-25 Vir podatkov: Eurostat

11. Problem: NESORAZMERJE MED GOSPODARSKO RASTJO PROMETA 1% rasti GDP-ja = 2.5% povišanja tov. Prometa ! Promet: GDP (growth evolution 1990-2001 - EU 15)

12. Možne rešitve • Netržni ukrepi • zakonski in podzakonski akti, (administrativne prepoved) • Na tržnih principih sloneči ukrepi. • Davki • Subvenncije, dotacije • Tržne dovolilnice itd.

13. 1995 Zelena Knjiga : “Pravične in učinkovite cene v transportu” 1998 Bela Knjiga : “Pravično plačilo za uporabo infrastrukture.” 2001 Bela Knjiga : “Evropska transportna politika za 2010:” Prometno politični ukrepi EU

14. Prometno politični ukrepi EU • Osvojena rešitev: • Internaliziranje eksternih stroškov prometa • Zastoji • Onesnaževanje zraka • Nesreče • hrup • User pay, polluter pay • Teoretrična osnova – teorija mejnih družbenih stroškov

15. Teorija mejnih družbenih stroškov Kjer so: • MSC – mejni družbeni stroški • MC – mejni stroški • D = MB – krivulja mejne koristi

16. Teorija mejnih družbenih stroškov • Lahko razumljiva • Temelji na skupku za prakso nemogočih pogojev (informacije, pop. konkurenca…itd) • Za prakso (konkretni izračun) neuporabna. • Lahko le okvirna “osnova” za (prometno ) politične odločitve.

17. Praksa – izračun eksternih stroškov prometa • Zastoji (value of time? dodatno gorivo?) • Nesreče (vrednost življenja? zdravja?) • Hrup (vrednost Db hrupa?) • Zrak (vrednost m3 CO2, NOX?) • Problem: • Enotni kriteriji vrednotenja parametrov( long, short run!) • Izračun – “dodatne enote” prometnega dela NENOTEN ! • Ni osnove za konkretno internaliziranje stroškov !

18. EU- okoljski stroški prometa • Množica izvedenih študij o okoljskih stroških prometa v EU • Rezultati se bistveno razlikujejo tudi do 20 in več kratno ! (Prim. Bela Knjiga 2001),

19. Trajnostna prometna politika EU Splošna ugotovitev: • Formalno ena izmed naprednejših v svetovnem merilu • Manjkata izvedba in praktične rešitve ! • Za prakso – konkretno uporabo - nujno potrebna sprememba teoretičnih osnov ! (Nerealni pogoji, predpostavke, elementi izračunov)

20. Možna rešitev: novi instrumenti • Tržne dovolilnice za gorivo ? • Preiskušeno učinkovit instrument (ZDA osvinčen bencin, ribištvo..!) • Odlična kombinacija z obstoječim sistemom trgovanja z CO2 v EU • Na tržnih principih delujoč instrument (V skladu z ekonomskim sistemom)

21. Tržna dovolilnica • tržna dovolilnica vrednostni papir,ki daje pravico potrošnje določene količine omejene (skupne) dobrine v določenem časovnem razdobju. • omogoča prosto izmenjavo pravic na prostem trgu tržnih dovolilnic • Cena se oblikuje prosto na osnovi pon/pov. • stimulira udeleženca za racionalnejše obnašanje (prodajalca) in omogoča kupcu normalno potrošnjo v okviru skupno določenih kvantitativnih omejitev • možna bančna funkcija (različna časovna razdobja), posojilna funkcija

22. Načini začetne razdelitve tržnih dovolilnic • brezplačna razdelitev dovolilnic (kvote) vsem upravičencem,(velika sprejemljivost prebivalstva • »metoda starega očeta« (Grandfathering), • prodaja na dražbi

23. Določitev zgornje meje onesnaževanja • trgovanje s kreditnimi točkami (angl. Credit trading), • “Cap-and-trade” (trgovanje z dovoljenji), določena zgornja meja

24. “CAP-AND-TRADE” IN SISTEM KREDITNIH TOČK

25. Potencialna področja uporabe TD na področju prometa • nakup goriva (emisije CO2); • vstop v mestno jedro; • pravico do parkirnih prostorov v mestnih središčih; • pravico do nakupa (dodatnega) motornega vozila; • dostop do infrastrukture z ozkimi grli:tranzitni promet preko tuje države, gorski prelazi (Alpe) in tunelov, promet na določenem preobremenjenem cestnem dnevne ali sezonske konice itd.

26. Hipotetični primer - TD za gorivo (emisije CO2), Slovenija 2006 • državni organ določi zgornjo možno mejo porabe goriva v državi • 1 TD = 1 liter goriva • 1 liter goriva = 2,42 kg CO2 • bencin 2,27 kg CO2/l • dizel 2,63 kg CO2/l ( v povoprečju 16% manjša poraba)

27. Hipotetični primer uporabe TD za gorivo (emisije CO2)- Slovenija • Vsako motorno vozilo dobi brezplačno določeno število tržnih dovolilnic za gorivo letno • Dodelitev ob redni letni registraciji vozila (preprečitev nihanja cen ob koncu leta) • Uvede se trg tržnih dovolilnic (borza) • Družba za upravljabnje ( cca 7 v Sloveniji)

28. Tehnični vidik uporabe tržnih dovolilnic • Vsak imetnik vozila ima “kreditno kartico” za koriščenje dobroimetja TD za nakup goriva • Gorivo teče, dokler je na kartici dobroimetje • Ko dobroimetja zmanjka: • na terminalu, ki je na bencinski črpalki, kupi po dnevnem tečaju dodatne TD • si izposodi izbrano kvoto pod vnaprej določenimi pogoji,pri svoji družbi za upravljanje z TD

29. Število tržnih dovolilnic za posamezno motorno vozilo (2006) Povprečna poraba x povprečno število prevoženih kilometrov

30. Število TD dodeljenih enemu vozilu – osnova 2006

31. Kratkoročno povišanje cene tržnih dovolilnic (znani koef. elastičnosti)

32. Rezultati – uvedbe tržnih dovolilnic za gorivo Legenda: - Del vrednosti TD – stimulacija udeležencem - Trošarine - Cena goriva

33. Učinki uvedbe tržnih dovolilnic

34. Razlika - davek : tržne dovolilnice TD – omejena zgornja meja !

35. Razlika - Tržne dovolilnice : Davek • Višina davčne obremenitve • Kaj je prava višina davka ? • Ceno TD določi trg na osnovi pon. / pov. • Finančni učinki obeh sistemov • TD stimulus za racionalno obnašanje inetnika • Davek- prihodek proračuna

36. Razlika - Tržne dovolilnice : Davek • Vpliv višine dohodka ekonomskega subjekta na delovanje sistema • Davek - manjši učinek na sloje z višjimi dohodki • TD – vsi dobijo enako izhodiščno kvoto • Prilagajanje dejanskim tržnim potrebam • Cena TD se stalno dinamično prilagaja tržnim razmeram • Davek je administrativno določen v fiksni višini, je produkt političnega kompromisa, le slučajno ustreza konkretnim razmeram na trgu, je tog...

37. Zaključne ugotovitve • Internaliziranje eksternih stroškov pomeni: • neminovno povišanje proizvodnih stroškov v določenih panogah (mednarodno znižanje konkurenčne sposobnosti na kratki rok ?!) • v narodnem gospodarstvu vspostavitev novih medsektorskih odnosov (naftna industrija in distribucija, avtomobilska industrija, infrastruktura ceste, cestnine...

38. Zaključne ugotovitve • Učinkoviti instrumenti in preiskušeni instrumenti so na voljo ! • Njihova uporaba vnaša kolizijo med ekonomskimi (dobiček) in ekološkimi cilji • Za uvedbo je potrebna politična volja ne samo na nacionalni temveč na mednarodni (svetovni) ravni • Ali jo imamo ?

39. Hvala za pozornost ! stane.bozicnik@uni-mb.si