Plačilni promet in plačilni instrumenti

1. Plačilni promet in plačilni instrumenti Pripravila: Marija Brenk, Raiffeisen Krekova banka d.d. Oktober 2006

2. Vsebina • Plačilni promet • Plačilni sistemi danes • Plačilni sistemi v Evro okolju • Aktivnosti ob prehodu na Evro • Obdobje uvedbe evra 2.Plačilni instrumenti • Plačilni nalog (papirni, elektronski) • Čeki • Posebna položnica in posebna nakaznica 3.Tarifa v evro okolju 4. Razprava

3. Plačilni sistemi Domači plačilni sistemi: • Sistem Bruto Poravnave v Realnem času (BPRČ) - vsa nujna plačila - plačila nad ali enako 2 mio SIT • Sistem Giro kliring - plačila do 2 mio SIT Euro plačilni sistemi: • Target - nujna plačila - vključitev 4. julija 2005 preko nemške centralne banke • STEP2 (zneski do 50.000 Evrov) - vključitev 8. novembra 2004

4. Spremembe v plačilnih sistemih po uvedbi evra Plačila velikih vrednosti (v državi in čezmejna plačila): Sistem TARGET Plačila majhnih vrednosti v državi: Sistem Žiro kliring Plačila majhnih vrednosti v EUR v evroobmočju: STEP2 Sistem BPRČ ugasne. Mejni znesek za posredovanje plačil v sistem Žiro kliring znaša 50.000 EUR.

5. Plačilni sistemi in prehod na Evro Zadnji delovni dan za medbančne sisteme v SIT je 29.12.2006. Sistem BPRČ: do 21.30 ure (po 20. uri se izvajajo medbančne transakcije) Sistem Giro kliring: do 20.00 ure Zadnji delovni dan za poslovanje s strankami: 29.12.2006 Vsaka banka določi individualno uro za sprejem plačilnih nalogov. Vse transakcije v SIT, ki jih banke prejmejo po zaprtju plačilnih sistemov od 29.12.2006 – 3.01.2006, bodo poravnane 3.1.2006 v EUR.

6. Obdobje uvedbe evra (1.1.2007 – 14.1.2007) • Poleg tolarskih bankovcev in kovancev, je zakonito plačilno sredstvo tudi evro. 2. Možno je plačevanje s tolarji: • v trgovinah in gostinstvu • Nakazovanje gotovine, to je za plačilo obveznosti v gotovini • Izplačila in dvigi gotovine v SIT ne bodo dovoljeni (dnevnice) 3. Negotovinski plačilni promet poteka v evrih. • Tolarje je možno zamenjati v banki vključno do 1.3.2007 v banki ali Banki Slovenije, po tem datumu pa le še v Banki Slovenije.

7. Plačilni instrumenti Glavna načela: • Banka pri sprejemu plačilnih nalogov ne popravlja dokumenta in ne preračunava zneskov na dokumentih. • Banka sprejema po 1.1.2007 plačilne naloge le v EUR valuti - izjema so posebne položnice. • Vizualno razlikovanje med obrazci. • Nov standard plačilnih instrumentov je dopolnjen z IBAN oznako. • Poenotena uporaba plačilnega instrumenta za plačevanje v EUR tako doma kot čez mejo.

8. Plačilni nalog Pravilo: banka pri sprejemu plačilnih nalogov po 1.1.2007 ne popravlja dokumenta in ne preračunava zneskov na dokumentih. Banka po 1.1.2007 prejme plačilne naloge le v EUR oz. ga plačnik prepiše v plačilni nalog z valuto EUR na osnovi naloga, ki je izpolnjen v SIT. Za plačila v EUR se uporablja spremenjen obrazec plačilnega naloga z namenom razlikovanja naloga, ki je izdan v SIT.

9. Obrazec BN02

10. Čeki • Novi blanketi za čeke, ki se glasijo na EUR. • Upoštevan standard z oznako IBAN • Banke zagotovijo ločevanje in pravilno uporabo čekov • Čeke, izdane v decembru v SIT, ki zapadejo v plačilo 1.1.2007, banke sprejemajo do 15.1.2007.

11. Posebna položnica in posebna nakaznica • Uvedba nove posebne položnice, ki omogoča razlikovanje od tiste izstavljene v SIT – PP02. • Posebne položnice, ki imajo zapadlost plačila po 1.1.2007, izdajatelji izdajo obvezno v EUR in v novem standardu posebne položnice. • Posebne nakaznice, ki imajo datum izplačila po 1.1.2007, izdajo izdajatelji obvezno z uporabo nove nakaznice v EUR valuti,na novem obrazcu PN03.

12. Novi standard obrazca posebne položnice

13. Položnice s SIT valuto Za položnice izdane v SIT, z zapadlostjo pred 31.12.2006, ki jih bo stranka predložila v plačilo po 1.1.2007, veljajo posebni pogoji: • Izdajatelji zagotovijo poleg SIT tudi EUR znesek, natisnjen nad zneskom v SIT. Banke tako opremljene posebne položnice sprejmejo v plačilo in po strojno včitanih zneskih v SIT ročno vnesejo znesek v EUR kot popravek. • Če znesek v EUR ne obstaja, ga na osnovi priloženega računa prepiše na “SIT” položnico in jo podpisano predloži banki v plačilo (zakon o dvojnem označevanju cen: znesek je naveden v obeh valutah, na položnici pa v SIT) • Če na posebni položnici ni zneska v EUR, se preračun izvede na bančnem okencu, pri tem pa plačnik kot nalogodajalec s podpisom potrdi pravilnost preračunanega zneska.

14. Posebna položnica • Plačnik lahko banki predloži posebno položnico PP01, na katerih je v polju Namen nakazila tudi vrednost v evrih, v plačilo tudi po 1.1.2007 vendar najkasneje do 31.1.2007. • Banka prejeto posebno položnico PP01, ki ima izpisan evro znesek v polju Namen, obdelala po standardu nove evro posebne položnice PP02, v višini evro zneska navedenega na posebni položnici PP01. • Banka posebne položnice PP01 brez predtiskanega evro zneska in/ali prejete v plačilo po 1.2.2007 zavrne. Plačnik mora izstaviti novo posebno položnico oz. plačilni nalog. • Izdajatelji obvezno uporabljajo/izdajo nove posebne položnice PP02 koncem leta 2006 in/ali z datumom zapadlosti po 1.1.2007 - spremeni se vrednost v OCR liniji v polju Tekst in sicer iz »11« na »22«.

15. Bančni avtomati • Prehod na evro valuto se bo izvedel z bankovci za 10 in 20 EUR. • Bankomati ne bodo delovali dne 31.12.2006 od 21. do 24. ure. • Po 1.1.2007 bo možno plačevati na bankomatih le nove posebne položnice, ki bodo izdane v evrih in bodo imele v OCR zapisu oznako evro.

16. Uredba čezmejnih plačil v evrih 2560 Namen: • Izboljšati storitve čezmejnih nakazil in njihovo učinkovitost. • Zagotoviti hitra, zanesljivejša in cenejša nakazila z enega konca skupnosti na drugega. • Uskladitev stroškov za čezmejne transakcije s stroški za notranje transakcije in s tem odpraviti ovire za nemoteno delovanje notranjega trga z namenom okrepiti zaupanje v evro. • Potrošnik ima možnost oceniti stroške za čezmejno plačilo • Postopna odprava obveznosti v zvezi s poročanjem za plačilnobilančno statistiko.

17. Uredba čezmejnih plačil v evrih 2560 Vsebina: • Provizija za čezmejna nakazila v evrih za vrednosti do 50.000 evrov, je enaka proviziji za skladna nakazila v evrih, opravljena znotraj države članice, v kateri je sedež institucije, ki opravi nakazilo. • Banka je dolžna obvestiti komitenta o zaračunanih provizijah. • Banka vsaki stranki na zahtevo predloži njeno mednarodno številko bančnega računa (IBAN) in identifikacijsko kodo banke (BIC). • Stranka na zahtevo pošlje instituciji IBAN prejemnika in BIC banke, pri kateri ima prejemnik odprt račun. Če stranka ne zagotovi teh podatkov, ji lahko banka zaračuna dodatne stroške. • Banke uporabljajo na bančnih izpiskih IBAN in BIC kodo. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se uporablja v vseh državah članicah.

18. Čezmejna plačila Čezmejno plačilo mora izpolnjevati naslednja dva pogoja: • nalogodajalec in prejemnik plačila sta v dveh državah EU (teritorialni pogoj) • valuta plačila je valuta ene izmed držav EU: evro, britanski funt, danska krona in švedska krona (valutni pogoj). Primeri čezmejnih plačil in plačil v tujino:

19. Pogoji za avtomatsko obdelavo plačilnega naloga • Nalogodajalec mora zagotoviti mednarodno oznako računa IBAN prejemnika in identifikacijsko oznako njegove banke. 2. Znesek mora biti manjši od 50.000 EUR. • Upoštevajo se le čezmejna plačila v evrih. • Stroški - Opcija SHA

20. IBAN in BIC • Primer IBAN: ISO oznaka države (SI) Dodatna kontrolna številka (56) IBAN: SI56 in vaša številka TRR => SI56 2410 0101 0119 976 2. Primer BIC kode RKB: KREKSI22 - oznaka banke: 4 znaki • oznaka države: 2 znaka • oznaka lokacije: 2 znaka • oznaka podružnice: 3 znaki

21. IBAN • Vsaka država uporablja svoj IBAN. • Struktura IBANov tujih držav je objavljena na spletnih straneh. • Dodatni stroški pri neuporabi IBAN številke računa.

22. Stroški v čezmejnem in plačilnem prometu s tujino Vrste stroškov: • BEN – stroške transakcije nosi koristnik. Banka pošiljateljica zmanjša originalni znesek nakazila za svoje stroške • OUR – vse stroške nosi nalogodajalec – prejemnik prejme polni znesek • SHA – delitev stroškov na nalogodajlca in prejemnika sredstev.

23. Vpliv uvedbe Uredbe v članicah EU • Včasih brezplačne storitve banke zaračunavajo. • Povišanje letnih članarin za uporabo kartic • Dvigi na bankomatih niso brezplačni • Znižanje tarif za čezmejna plačila

24. V P R A Š A N J A ?