280 likes | 612 Views
Medicinsko nepojasnjena stanja. Marija Petek Šter Ljubljana, 11. januar 2013. Medicinsko nepojasnjena stanja. Ob koncu predavanja bodo udeleženci: Poznali definicijo in pogostnost medicinsko nepojasnjenih stanj – MUPS ( medically unexplained physical symptom ) Vedeli, kdo so bolniki z MUPS
E N D
Medicinsko nepojasnjena stanja Marija Petek Šter Ljubljana, 11. januar 2013
Medicinsko nepojasnjena stanja Ob koncu predavanja bodo udeleženci: • Poznali definicijo in pogostnost medicinsko nepojasnjenih stanj – MUPS (medicallyunexplainedphysicalsymptom) • Vedeli, kdo so bolniki z MUPS • Spoznali in razumeli posledice MUPS • Spoznali strategije, ki so potrebne za obvladovanje MUPS: • Odnos do bolnika • Organizacija oskrbe • Sporazumevanje • Obravnava
Medicinsko nepojasnjena stanja • Slabo opredeljena klinična entiteta: telesni simptomi, za katere kljub številnim preiskavam ne najdemo organskega ali psihiatričnega vzroka • Do 20% bolnikov v DM, pri 2,5% so težave kronične (4 ali večkrat v letu zaradi simptomov MUPS obišče zdravnika) • Pogosto več tesno povezanih simptomov, ki ne sodijo v nobeno opredeljivo klinično sliko • So lahko odraz zgodnje, manj razvite bolezenske slike
Kronične nenalezljive bolezni - naravni potek bolezni PATOLOŠKE SPREMEMBE SIMPTOMATIKA IZPOSTAVLJENOST FAZA OBČUTLJIVOSTI KLINIČNA FAZA PREDKLINIČNA FAZA OZDRAVITEV, TRAJNA OKVARA ALI SMRT PREPREČEVANJE ZGODNJE ODKRIVANJE DIAGNOZA
Medicinsko nepojasnjena stanja – najpogostejši bolniki • Starejše ženske z nižjim socialno ekonomskim statusom, ki so pogostejše obiskovalke ambulant DM* • Dve tretjini ima določeno stopnjo duševnih težav (tesnoba, somatoformne motnje, depresija), ki so lahko samostojna entiteta ali pa pridružene telesnim obolenjem • Sindrom kronične utrujenosti • Sindrom fibromialgije • Sindrom razdražljivega črevesja • Ponavljajoče poškodbe zaradi preobremenitve *Dirkzwager in Verhaak, 2007
Medicinsko nepojasnjena stanja – posledica za zdravstveni sistem • pogostejši uporabniki zdravstvenih storitev (pogosti obiskovalci ambulante) • bolj obremenjujejo zdravstveni sistem (napotitve in številne preiskave) • daljši bolniški staleži
Najpogostejši simptomi MUPS • Utrujenost in oslabelost (78%) • Bolečine v trebuhu(67%) • Bolečine v križu(65%) • Slabo počutje(65%) • Palpitacije(63%) • Bolečine v mišicah(63%) • Glavobol(63%) *Anderson, 2008
Občutki in odzivi zdravnika ob obravnavi bolnika z MUPS • Negotovost (zgodnji simptomi resne bolezni?) • Nelagodje (ne vem kaj je bolniku – moje znanje ne zadošča?) • frustracije, jezo • Nesoglasja z bolniki (težavno sporazumevanje) • Nekritične napotitve • “slepo” naročanje preiskav
Pristop k bolniku z MUPS • ODNOS:Zaupljiv, partnerski odnos med zdravnikom in bolnikom dopušča, da je le-ta dlje časa brez diagnoze (odprto čakanje) • ČAS:Dovolj časa za anamnezo – vprašaj tudi o bolnikovih strahovih in skrbeh • NATANČNOST: Usmerjen pregled in preiskave • RAZLAGA: Temeljita razlaga zdravnikovih zaključkov
Organizacija oskrbe • Obravnava zahteva več časa (ob koncu ambulante, dvojni termin) • Striktno naročanja • Omogočiti, da nas bolnik ob poslabšanju stanja obišče izven naročenega termina (v izogib obiskom v dežurni službi)
Sporazumevanje • Omogočimo, da bolnik pove težave brez prekinitve • Ustrezno zastavljamo vprašanja, povezana z duševnimi težavami • Predstavitev delovne hipoteze je potrebno odložiti do konca posveta • Duševna motnja naj bo ena izmed diferencialno diagnostičnih možnosti že ob začetku in ne šele kot izključitvena diagnoza • Pri predlogu za nadaljnje zdravljenje je potrebno upoštevati bolnikovo željo (odkrivanje skrbi in bojazni)
Sporazumevanje • Odprta vprašanja • Čustvene, socialne in psihične iztočnice • Nebesedno sporazumevanje • Izogib čustveni hladnosti in avtoritativnem slogu sporazumevanja
Obravnava bolnika z MUPS CILJI: • Odpravljanje težav • Pomiritev in podpora bolnika • Naučiti bolnika kako naj se spopada s težavami • Povrnitev funkcionalne sposobnosti • Zdravljenje pridružene depresije in anksioznosti
Razlike med zdravnikom in bolnikom v razumevanju bolezni in težav • Bolezen (disease): objektivne fiziološke spremembe zaradi organskih sprememb s telesnimi simptomi • Skupek povezanih simptomov in znakov • Specifična etiologija • Verjeten pato-fiziološki mehanizem, • Predvidljiv naravni potek • Specifično zdravljenje • Težave (illness): subjektivni telesni in psihološki simptomi, vpliv na čustveno, socialno in delavno funkcijo
Strategija pristopa k MUPS: 1. korak: Razumevanje modela interakcije med težavami in boleznijo 3 P • 3P (P-P-P) model (Predisposing,Precipitating,Perpetuating) • Predispozicijski dejavniki • Sprožilni dejavniki • Vzdrževalni dejavniki
Predispozicijski dejavniki • Izvirajo iz bolnikovih značilnosti in so osnova za razvoj trajne nesposobnosti • Biološka predispozicija • Kronične bolezni v otroštvu • Neprimerno zdravljenje bolezni v otroštvu • Nizka odpornost • Nizka podpora socialnega okolja • Stalni pritiski okolja • Komorbidnost
Sprožilni dejavniki • Elementi iz bolnikovega življenja, ki sprožijo bolezenski dogodek • Bolezen • Psihiatrična motnja • Stres • Nesreča • Spremembe v podpori socialnega okolja • Sprememba v ustaljenem načinu življenja ali dieti • Ponovno soočenje z bolečim dogodkom
Vzdrževalni dejavniki • So najpomembnejši, ker je od njih odvisen potencialni razvoj bolezni v prihodnosti • Zmanjšano samozaupanje • Zapiranje vase • Pridobivanje na teži • Socialna izolacija • Osebna korist
2. korak: Nadzor vzdrževalnih dejavnikov • Zmanjšati funkcijsko nesposobnost • Zdraviti depresijo in anksioznost
Cikel razvoja depresije Depression Increased guilt, hopelessness, ineffeciveness Neuromediators’ depletion Low energy, fatigue Decreased activity, neglect of responsibilities
2. korak: nadzor vzdrževalnih dejavnikov • Pomoč pri poznavanju bolezni in zavračanju stereotipov • Spoprijeti se z lastnimi občutji do bolnika • “previdne” napotitve k specialistu • Bolnike usmerjamo k racionalni uporabi zdravstvenih storitev • Podpora psihiatrov in psihologov
3. korak: Omejitev sprožilnih dejavnikov • Zdravljenje komorbidnosti: telesnih in psihiatričnih bolezni • Naučiti bolnika kako zmanjšati stres • Podpora socialnega okolja • Promocija zdravja
4. korak: Zmanjšanje vpliva predisponirajočih dejavnikov • Sprijazniti se s fizičnimi omejitvami • Razumevanje predhodnih bolezenskih izkušenj • Ocena posledic slabega zdravljenja v otroštvu • Pomoč bolniku, da se nauči živeti s težavami • Pomoč psihoterapije
Medicinsko nepojasnjena stanja • Predispozicijski dejavniki: alkoholizem v družini, psihično in fizično nasilje,nizka samopodoba, težave v odnosih • Sprožilni dejavniki: mož alkoholik, psihično in fizično nasilje • Vzdrževalni dejavniki: fibromialgija, kolitis, kronična utrujenost, nesposobnost
Zaključek • Ključne točke v odnosu z bolnikm z MUPS so: • Zavezništvo: Občutek, da sta zdravnik in bolnik na isti strani in da skupaj skušata rešiti bolnikovo težavo. • Razbremenitev: Sposobnost, da se bolnika odveže občutka, da je kriv zaradi svojega stanja. • Prepričljiva razlaga: Racionalna razlaga, ki dovoljuje negotovost glede telesne in psihosocialne narave težav.
Primer bolnika (prikaz videa) • Stari ste 60 let, po poklicu arhitekt, 3 leta v pokoju. Ste poročeni, živite z ženo v hiši, edina hčerka se je odselila in si ustvarila lastno družino. Imate 2 vnuka, z hčerino družino imate pogoste stike. Z ženo se dobro razumeta, rada skupaj gobarita in hodita v hribe. Veliko se gibate, zdravo se prehranjujete, izgledate vsaj 5 let mlajši, ne kadite. • Pogosto hodite v ambulanto, saj imate veliko težav, ki pa vas ne omejujejo v vsakdanjem življenju. Pogosto imate bolečine v trebuhu. Kljub veliko diagnostičnim postopkom vzrok težavam ostaja nejasen, kar vas začenja skrbeti. Ne razumete, kako so lahko izvidi normalni, težave pa ostajajo • Na pregled ste se naročili pred tremi dnevi